Da med ponudniki za nakup Telekoma Slovenije ni podjetja Deutsche Telekom, je prvovrstno presenečenje tudi za poznavalce v Nemčiji, je za Radio Slovenija poročala Polona Fijavž. V Bonnu so bili skopi: postopka ne komentiramo, z vprašanji se obrnite na slovensko vlado, so zapisali.

Nobena skrivnost ni, da je bil interes, ki ga je nemško podjetje tudi prek kanclerke Angele Merkel kazalo za nakup Telekoma, na slovenski strani dobro sprejet. Med podjetjema naj bi potekali tudi redni pogovori o prevzemu.

Redki nemški mediji, ki so danes omenili zgodbo, pišejo, da se je vnel boj za prevzem Telekoma Slovenije oz. da je bil nemški velikan na seznamu za nakup slovenskega Telekoma že eno leto, ki pa je, kot kaže, dobil tekmeca.

Odstopili tudi na Slovaškem
Obstaja tudi možnost, da so si pri Deutsche Telekom pač premislili. Direktor Timotheus Höttges, ki je podjetje prevzel pred poldrugim letom, je po stroki finančnik, ki ni zadovoljen z dobički v državah jugovzhodne Evrope. Pred dnevi so tako odstopili tudi od popolnega prevzema slovaškega Telekoma, kjer imajo že 51-odstotni delež.

A glede na to, da je cilj Deutsche Telekoma postati najmočnejša telekomunikacijska družba v Evropi, z deleži na Poljskem, Češkem, Madžarskem, Hrvaškem, v Romuniji, Makedoniji, obstaja tudi možnost, da gre le za taktiko. Pri Deutsche Telekomu se sicer dobro zavedajo, da so v tej igri pomembni, po mnenju vira znotraj Deutsche Telekoma je tako mogoče, da tako nižajo ceno delnic. Torej, da gre za tržno strategijo in da velja, kar pišejo nemški mediji - da se je boj šele začel.

Ena sama ponudba zbila ceno
Telekomova delnica je danes sicer doživela burno trgovalno epizodo. Potem ko je zaokrožila informacija, da je za nakup večinskega deleža družbe prispela ena sama zavezujoča ponudba, je cena delnice Telekoma občutno padla in se ustavila pri 116 evrih.

Slovenski državni holding je do izteka roka namreč prejel le eno samo zavezujočo ponudbo za 73-odstotni delež v Telekomu Slovenije. Neuradno jo je oddal le britanski investicijski sklad Cinven, kot drugi najresnejši kandidat pa se je dolgo omenjal tudi nemški Deutsche Telekom.

Zavladalo razočaranje
Analitiki so eno samo ponudbo označili za veliko razočaranje, zdaj pa se ugiba, kako visoka bo ponudba, saj je od tega odvisen uspeh že tretjega poskusa privatizacije Telekoma Slovenije. Glede na pisanje časnika Finance naj bi se špekuliralo o ceni med 105 in 115 evri na delnico.

Telekom Slovenije se 15. maja pripravlja na skupščino, na kateri bodo razpravljali o izplačilu dividend. Predlagana je dividenda za 10 evrov bruto na delnico, skupno gre za 65 milijonov evrov.

.
Naložbe in ohranitev samostojnosti
Predstavniki britanske družbe Cinven so med januarskim obiskom v Sloveniji sicer povedali, da bi največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja ohranili kot samostojno podjetje in vlagali v nadgradnjo njegovih omrežij.

"Telekom Slovenije ima odlično obstoječo infrastrukturo in tudi dobre kadre. Menimo, da imamo priložnost ustvariti - kot smo to naredili v Franciji in na Nizozemskem - slovenskega šampiona. To pomeni, da bi Telekom Slovenije ohranili kot neodvisno podjetje, ki ima sedež v Sloveniji in ga vodijo Slovenci," je med januarskim obiskom v Sloveniji povedal Thomas Railhac, eden izmed vodilnih v družbi Cinven.

Railhac je še povedal, da imajo podobne izkušnje že iz Francije in Nizozemske. V Franciji so pomagali ustvariti danes največjega kabelskega operaterja na francoskem trgu Numericable Group.

Dolgoročno ima Telekom Slovenije glede na najboljšo infrastrukturo in obstoječo dobro blagovno znamko s pomočjo naložb možnost, da še okrepi tržni delež in raste, je prepričan Railhac, ki je še dodal, da je to za njihovo družbo privlačna naložba, od katere bi imel koristi tudi Telekom Slovenije. Pokazalo bi se, da je Slovenija privlačna destinacija za uspešne tuje naložbe, je še poudaril.

Veber je svoje naredil
V politiki so bili odzivi različni. Poslanec SD-ja Janko Veber, ki ga je analiza posledic prodaje Telekoma odnesla z mesta ministra, se za položaj družbe v sklepni fazi prodaje ne čuti odgovornega. "Če postopek ne upošteva obrambno-varnostnega vidika, v katerega so bile vložene milijarde, je teh nekaj fičnikov, kolikor jih ponujajo, povsem nesprejemljiva cena," meni Veber.

Sam je zadovoljen, da je lahko opozoril na pomen Telekoma Slovenije, in upa, da bodo to upoštevali tudi v nadaljevanju ravnanja z družbo. Ob tem je zagotovil, da bo še naprej opozarjal na obrambno-varnostni vidik Telekoma, vse drugo pa, kot pravi, ni v njegovi pristojnosti. S tem je odgovoril tudi na vprašanje, ali zdaj po njegovem mnenju do prodaje družbe ne bo prišlo.

Vodja SD-ja, Dejan Židan, pa se je v odzivu vprašal, zakaj Telekom sploh prodajamo. "Edina ponudba za nakup Telekoma Slovenije je danes, celo po mnenju najbolj vnetih zagovornikov privatizacije, nesprejemljiva. Borzni posredniki malim delničarjem celo priporočajo, naj ne prodajo svojih delnic, saj gre za podjetje z zelo dobrim dividendnim donosom," je zapisal.

Dodal je, da niso vnaprej proti privatizaciji, ampak, da pa mora biti za prodajo jasen interes države. "Žal pri Telekomu tega razmisleka nikoli ni bilo. Zato pričakujemo, da bodo pri morebitni prodaji Telekoma Slovenije upoštevani interesi Slovenije, saj gre za osnovno infrastrukturo države in za pomembno podjetje, ki zaposluje veliko število ljudi, še posebej visoko kvalifciranih delavcev v tehnološko-razvojnem sektorju," je poudaril

Jurša bi še malo počakal
Molčeč pa je premier Miro Cerar, ki postopka ne komentira, ker še ni končan. Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša pa je dejal, da Telekoma Slovenije ne gre prodati na vrat na nos, osebno bi čakal na "neko drugo ceno".

Vebru, ki je eden najvidnejših nasprotnikov prodaje največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja, je po mnenju Jurše morda uspelo preprečiti prodajo, morda tudi ne. Mogoče so še kakšna druga ozadja, je dejal Jurša, ki meni, da Telekom ni tako močan, da bi bilo po njem "ne vem koliko povpraševanja". Delnica je namreč po njegovem mnenju zelo nizko in verjetno država ne bo dobila, kar je načrtovala. Po njegovem prepričanju bi morali Telekom prodajati davno tega, ko je imel popolnoma drugo ceno. Zdaj nima realne, je dodal.

V Sloveniji imamo namreč kar nekaj operaterjev, in vprašanje je, po kakšni ceni in komu ga bomo lahko prodali, je še pripomnil.

Predolgo oklepanje državne srebrnine
Po mnenju predsednice NSi-ja Ljudmile Novak pa je omahovanje vladnih strank privedlo do tega, da so nekateri morebitni kupci odstopili od tekme za Telekom Slovenije, k čemur je pripomogla tudi afera Veberkom. Pri tem je izpostavila vprašanje odgovornosti za nastali položaj.

Novakova je tudi prepričana, da smo v Sloveniji predolgo zagovarjali državno srebrnino in s tem bistveno znižali cene podjetij in bank. "Pomembno je tudi, da prodamo v primernem času in ne zavlačujemo več, saj vrednost podjetij pada," je dejala.

Cena se ji v tem trenutku ne zdi dobra in meni, da lahko v kratkem dobimo za to družbo bistveno boljše ponudbe, a če "bomo predolgo odlašali, se lahko zgodi, da dosežemo bistveno nižje cene", pri čemer je spomnila na primer prodaje Mercatorja.

Bratuškova: Treba je dobiti primerno kupnino
Po mnenju predsednice ZaAB-a Alenke Bratušek pa Slovenija trenutno ni v položaju, ko bi morala nujno razprodajati svoje premoženje, ponujene cene pa ni želela komentirati, saj ni ona tista, ki je delala skrbni pregled podjetja. Vlada pa se zdaj mora odločiti, ali bo ponudbo sprejela.

Na vprašanje, ali bi sama pod takšnimi pogoji šla v prodajo, je odgovorila, da že ves čas poudarja, da je za "vsa naša podjetja, ne samo za Telekom, treba poiskati strateške partnerje za primerno kupnino". Če navedbe v medijih držijo, to ni strateški partner, kupnina pa je neprimerna, je dejala. Obenem pa ne čuti odgovornosti za dosedanji razplet glede prodaje Telekoma, ker je lani zamrznila postopek prodaje.

Mesec pričakuje takojšnjo ustavitev privatizacije
Poslanec SDS-a Vinko Gorenak je pojasnil, da so splošna stališča stranke do privatizacije znana že desetletja in več. Kar se pa tiče Telekoma, je treba po njegovih besedah vprašati tiste, ki ga prodajajo in pri tem odločajo. "Opozicija pri tem ne odloča ničesar," je poudaril. To, ali je afera Veberkom vplivala na umik Deutsche Telekoma, pa naj povedo tisti, ki so dirigirali vse te zgodbe, to ni stvar opozicije, je še dodal Gorenak.

Vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec meni, da gre pri ponudbi Cinvena za ponudbo, ki ne zagotavlja ohranjanja kakovosti storitev in delovnih mest. "Če Cerarjeva vlada še ni dokončno izgubila razuma, pričakujemo, da bo še danes ustavila postopek prodaje," je dejal Mesec.

Na ceno delnice družbe je po njegovem mnenju vsekakor vplivala tudi afera Veberkom, je prepričan. "Sramotno pa je, da je Cerarjeva vlada tako ponudbo sploh obravnava resno. Glede na to, da so pričakovali za delnico vsaj 200 evrov, dobili pa 132, se nam zdi prodaja nerazumna," je še dodal Mesec.

SMC verjame v odločitev holdinga
V največji vladni stranki po drugi strani po besedah njene podpredsednice Simone Kustec Lipicer verjamejo, da bo Slovenski državni holding na podlagi jasnih meril dobro opravil svoje delo pri presoji glede prodaje Telekoma oz. se v sodelovanju z vlado dobro odločil. S tem je odgovorila tudi na vprašanje, ali bi po njenem mnenju s prodajo Telekoma veljalo počakati.

Ni pa pristojna, da bi ocenjevala, ali je ponovitev razpisa za prodajo v kratkem mogoča, je dejala. Sama verjame, da postopki prodaje potekajo po ustaljenih praksah. "Ponudba je takšna, kot je, in o njej se je treba izreči po določenih merilih," je ponovila.

Čeprav so bili v drugih strankah kritični do vpliva afere Veberkom na ceno Telekoma, pa po besedah Kustec Lipicerjeve objektivno težko ocenjujejo, kolikšen je bil dejansko ta vpliv. Da je afera odgnala nemškega ponudnika za Telekom, so lahko po njenih besedah medijski povzetki, sama pa na zadevo gleda bolj celostno, in ne na kratek rok.