Pomočnici direktorja novomeške Komunale sta Zveza za Dolenjsko in SLS delovno mesto zagotovila v koalicijski pogodbi še pred lokalnimi volitvami leta 2010. Foto: BoBo
Pomočnici direktorja novomeške Komunale sta Zveza za Dolenjsko in SLS delovno mesto zagotovila v koalicijski pogodbi še pred lokalnimi volitvami leta 2010. Foto: BoBo

Danes je že vse korupcija

Alojz Turk, SLS Novo mesto

Vsako politično dogovarjanje se lahko nanaša samo na zasedbo tistih mest oziroma položajev, kjer se funkcionarji imenujejo samo na osnovi politične diskrecije.

Rajko Pirnat, pravna fakulteta
Alojzij Muhič
Novomeški župan Alojzij Muhič je svoji nekdanji sodelavki pomagal nazaj do položaja pomočnice direktorja Komunale. Foto: MMC RTV SLO

Tisto pogodbo, ki sta jo pred lokalnimi volitvami podpisala predsednik Zveze za Dolenjsko Alojzij Muhič in prvi mož novomeškega odbora SLS-a Alojz Turk.

Iz Komisije za preprečevanje korupcije so sporočili, da ugotavljajo dejansko stanje in če bodo izpolnjeni pogoji, bodo uvedli postopek.

»Stranki se zavezujeta, da bosta v medsebojnem dogovoru razrešili kadrovsko situacijo za dr. J. F. najmanj na delovno mesto, ki ga je zasedala v letu do 2004,« (dobesedno ) piše v koalicijski pogodbi, podpisani 19. avgusta 2010 in objavljeni na spletni strani časopisa Novomeški Čuvar.

Če se J. F. ne bi našlo delovnega mesta v okviru člena osem (nanaša se na delitev funkcionarskih in direktorskih položajev, ki jih obvladuje občina), pa pogodba našteva "možna delovna mesta v občinskih javnih zavodih kot so ZD Novo mesto, Kulturni center Janez Trdina ali Knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu".

Jožica Fabjan je zasedala položaj pomočnice direktorja Komunale (tudi v času ko je bil direktor Komunale zdajšnji župan Novega mesta Muhič) do leta 2004, ko je bila prisiljena odstopiti. V javnosti je namreč izbruhnila "afera Komunala", ki tako kot mnoge druge pri nas ni dobila sodnega epiloga.

Fabjanova ne ve, od kod inicialki v pogodbi
Jožica Fabjan, sicer članica SLS-a, ne ve, kako sta se njeni inicialki znašli v koalicijski pogodbi. "Tega ne vem, nisem sodelovala pri pogovorih in tega ne bom komentirala, ker s tem nisem seznanjena," je zatrdila za MMC.

Dejala je tudi, da je bila večina ovadb v primeru Komunale izpred osmih let zavrženih, nekaj pa jih je bilo ustavljenih. "Vsi postopki so zaključeni in končani," pravi Jožica Fabjan, ki je bila ves čas zaposlena na Komunali, a na nižjih delovnih mestih. Spomnimo: sume zlorabe položaja in ponarejanja uradnih listin je preiskovala celo posebna tožilska skupina, tudi Računsko sodišče je ugotovilo številne nepravilnosti, po naših neuradnih podatkih pa je postopek padel zaradi postopkovnih napak policije. Dejstvo, da se je po volitvah ponovno zavihtela na položaj pomočnice direktorja Komunale, pa je Fabjanova pojasnila z odločitvijo Nadzornega sveta javnega podjetja Komunala.

Pirnat: znaki korupcije
"Inicialki sta res višek. Popolnoma nesprejemljivo je, da bi se v koalicijski pogodbi neki osebi zagotavljala zaposlitev, ki bi jo potem dobila. To preprosto ne gre," je novomeško politično kupčijo za MMC komentiral pravni strokovnjak Rajko Pirnat. "Gre za obljubo koruptivnega ravnanja. Dogovarjanje o koruptivnem ravnanju je skrajno neprimerno. Če so kar koli od tega tudi naredili, je to koruptivno ravnanje," ugotavlja Pirnat.

"Naj ga dokaže," pa na Pirnatova opozorila odgovarja predsednik SLS-a Novo mesto in eden od sopodpisnikov pogodbe Alojz Turk. "Danes je že vse korupcija," ugotavlja. Na vprašanje MMC-ja, kako to, da je Fabjanijeva spet na položaju, s katerega je bila prisiljena odstopiti, pa Turk odgovarja: "Ne morem ji jaz soditi, če jo je sodišče oprostilo."

Kaj vse so si zagotovili
S koalicijsko pogodbo si je SLS namreč zagotovil, da bodo vsi njeni kadri, ki so svoje položaje zasedali na dan podpisa pogodbe (19. avgusta 2010), funkcije in položaje obdržali. Župan Muhič pa se je še posebej zavezal, da bo predlagane kadrovske rešitve realiziral v skladu s pogodbo in da bo zagotovil večinsko podporo na občinskem svetu ter predstavniških telesih v javnih zavodih, javnih podjetjih in gospodarskih družbah.

S tem so si zagotovili tudi dodatno direktorsko mesto v javnem podjetju ali gospodarski družbi, dve vodilni delovni mesti v občinski upravi in/ali javnem podjetju (na položaju pomočnika uprave ali vodje oddelka) kot tudi članstvo v dveh nadzornih svetih.

Nične zaveze
Poleg tega so si priborili podžupansko mesto in ustrezno število delovnih mest glede na uspeh volitev ter članstvo v kadrovski komisiji občinskega sveta in funkcijo predsednika odbora za okolje ali odbora za promet. To je sicer politične narave in tovrstni dogovori po mnenju Pirnata niso sporni. "Vsako politično dogovarjanje se lahko nanaša samo na zasedbo tistih mest oziroma položajev, kjer se funkcionarji imenujejo samo na osnovi politične diskrecije - to velja za župana, podžupane, člane različnih delovnih teles, občinskega sveta, tudi za člane nadzornega odbora in se tukaj konča," pojasnjuje Pirnat. In še: "Za funkcije in mesta, za katere zakon zahteva objavo razpisa, direktorji javnih zavodov, direktorji javnih agencij, ali za delovna mesta, kjer je potreben natečaj, kot so delovna mesta v občinski upravi, je nedopustno in ima znake korupcije, če se o tem vnaprej dogovarjajo. Najmanj, kar je, je, da je takšna zaveza nična, nedopustno se je o tem vnaprej dogovarjati. Čim bi to izvedli, bi bilo to nedvomno koruptivno ravnanje," meni Pirnat.

Sistematični klientelizem
Zato smo se obrnili tudi na Komisijo za boj proti korupciji (KPK), ki pa doslej ni bila seznanjena s primerom. "Če bi takšni dogovori med političnimi akterji dejansko obstajali, pa bi pomenili sistematični klientelizem pri kadrovanju v javnem sektorju v določeni občini,"so za MMC zapisali iz KPK in dodali: "Zaposlitve v občinski upravi, javnih podjetjih in podjetjih v občinski lasti morajo biti izvedene nepristransko, transparentno in ne smejo biti podvržene zasebnim ali političnim interesom, kombinacijam ali kupčkanjem. Klientelistično kadrovanje vodi v negativno selekcijo ter ogroža javno premoženje, saj prvo merilo pri takšnem kadrovanju ni kakovost kadrov, temveč njihova pripadnost. Tovrstno kadrovanje lahko v določenih primerih predstavlja tudi korupcijo. Komisija bo v primeru, da bodo izpolnjeni pogoji, pričela s postopkom v konkretni zadevi," napovedujejo iz KPK-ja.

Alojz Turk: Gre le za dogovor partnerjev
Alojzu Turku pa se vsebina pogodbe prav nič ne zdi sporna. "Moraš imeti kandidate z znanjem in veščinami. A se vam zdi sporno, če se dogovoriš, s kom boš delal," se je vprašal in zavrgel vse očitke. Zatrdil je, da vsi javni zavodi spoštujejo statute, saj na vodilna mesta ne prihajajo ljudje, ki nimajo zahtevanih pogojev. "Fabianijeva je uspešna, je doktorica znanosti in je marsikomu trn v peti. Tukaj gre izključno za politično diskreditacijo," je prepričan. Zavrača tudi tezo, da si je sam zagotovil podaljšanje mandata na direktorskem stolčku podjetja v večinski lasti občine CeROD (Center za ravnanje z odpadki), čeprav isti, osmi člen pogodbe, SLS-u zagotavlja direktorsko mesto v javnem podjetju ali gospodarski družbi. Koalicijska pogodba pa je po Turku "le dogovor partnerjev, s kakšnim načinom in resursi bomo kaj naredili za razvoj."

Kdaj je mogoče dogovarjanje?
Rajko Pirnat še poudarja, da je temeljni kriterij ta, da se lokalni politiki lahko dogovarjajo za politične funkcije oziroma tiste, kjer imenovanje poteka na podlagi politične diskrecije, nikakor pa ne za funkcije in mesta, kjer je potreben javni razpis in se na podlagi preglednih kriterijev izbira najboljšega kandidata ali kandidatko. To velja za vsa direktorska mesta v javnih zavodih, javnih podjetjih in mesta v občinski upravi. "Vsa druga so navadna uslužbenska mesta in je potreben javni natečaj," pojasnjuje.

Dogovarjanje še ni izvedba korupcije, a je neprimerno
"Samo dogovarjanje o tem še ni izvedba korupcije, dogovarjanje o koruptivnem ravnanju je skrajnje neprimerno, vendar vsakdo, ki bi potem to izvajal, in če bi se od tega kaj res zgodilo, je potem res primer korupcije," ponavlja in meni, da bi moral KPK tovrsten primer obravnavati v načelnem mnenju. Sam sicer v omenjenem primeru zaznava najmanj še sum zlorabe uradnega položaja oziroma uradne dolžnosti, saj je takšno ravnanje izrecno prepovedano in jasno nezakonito. Opozarja sicer, da je zadeva pri članstvu v nadzornih svetih nekoliko specifična, ker lastnik vedno imenuje v nadzorni svet, kogar hoče, vendar tudi tukaj obstajajo kriteriji, da se izberejo kakovostni ljudje. Za nadzorni svet pa ni treba izvajati razpisa. Imenovanja članov so lahko stvar politične diskrecije, je pa neprimerno zasedati ta mesta na politični način, sklene Pirnat.

Danes je že vse korupcija

Alojz Turk, SLS Novo mesto

Vsako politično dogovarjanje se lahko nanaša samo na zasedbo tistih mest oziroma položajev, kjer se funkcionarji imenujejo samo na osnovi politične diskrecije.

Rajko Pirnat, pravna fakulteta