To je tudi ena od pobud za ustavne spremembe, o kateri utegnejo stranke doseči soglasje, čeprav imajo za zdaj do zaostritve referendumske zakonodaje različna stališča.

Stranke predlagajo predvsem zaostrovanje pogojev za razpis ter za veljavnost rezultata referenduma. Največja koalicijska stranka SDS predlaga ustavno spremembo, s katero brez referenduma ne bo mogoče spremeniti odločitve, ki je bila prav tako sprejeta z referendumom.

Iz rok politikov v roke ljudi
V Pozitivni Sloveniji predlagajo, da bi referendum lahko zahtevali samo volivci, za določene zakone pa bi z ustavo že vnaprej izključili možnost referendumskega odločanja. V SD-ju bi možnost predlaganja referendumov odvzeli politiki, medtem ko pri določitvi minimalne udeležbe za veljavnost referenduma opozarjajo na previdnost.

Malo manj kot polovica
Nasprotno v Listi Virant predlagajo, da se za zakonodajni referendum in naknadni zavrnitveni referendum predpiše vsaj 40-odstotna udeležba volivcev za veljavnost referenduma.

S tem, da se poslancem odvzame možnost zahteve referenduma in predpiše minimalno udeležbo volivcev za veljavnost referenduma, se strinjajo tudi v DeSUS-u. Zvišali bi še predpisano minimalno število volivcev, ki lahko referendum zahtevajo.

Potrebnih bi bilo več poslancev
V SLS-u bi jasneje opredelili vsebine, o katerih ne smemo odločati na referendumu, nasprotujejo pa tudi kvorumu za veljavnost referenduma. Podpirajo predlog, da se možnost zahteve referenduma odvzame poslancem, so se pa pripravljeni pogovarjati o tem, da se minimalno število poslancev za zahtevo referenduma zviša.

Prav slednje predlaga NSi, in sicer, da bi lahko referendum predlagalo ali 60 poslancev ali 40.000 volivcev. Nasprotujejo minimalni udeležbi za veljavnost referenduma.