"Nujno je, da ljudje pridejo v stik z jezikom takoj, ko se znajdejo v Sloveniji. Tisti čas, ki je izgubljen, se ne da nadomestiti, zato je pomembno, da s priseljenci začnemo delati takoj," pove koordinatorka projektov v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD) iz Novega mesta Tina Cigler.

Človeški pristop
Ljudje, ki se v Slovenijo priselijo, v stik z državo prihajajo predvsem na okencih upravnih enot, občin in različnih javnih zavodov. Pri tem Ciglerjeva poudari pomen človeškega pristopa v komunikaciji: "Opažamo da so ti ljudje, ko prihajajo na okenca, tam na nek način samo številke, ne pa osebe s priimki in imeni, ki imajo vsakdo svojo zgodbo, ki jo je potrebno reševati na individualni način. Pogrešamo s strani teh uslužbencev malo empatije, zato vsako leto za njih priredimo posebno usposabljanje na katerem jih skušamo malo senzibilizirati za ta vprašanja."

Zaposlovati priseljence!
Nevladne organizacije pa državo še najbolj dopolnjujejo ali celo nadomeščajo na področju socialnih in kulturnih potreb priseljencev. Ravno pri kulturnih in socialnih potrebah priseljencev Ciglerjeva izpostavlja pomen vključevanja prostovoljcev in zaposlovanja sodelavcev iz vrst priseljenskih in manjšinskih skupnosti, saj se da z njihovim vpogledom in predlogi precej bolje ugotoviti kaj priseljenci dejansko potrebujejo in to potem tudi ponuditi.

Dnevni center za otroke
Tako so, kot odgovor na eno izmed perečih potreb priseljenskih skupnosti, uredili Dnevni center za otroke in mladostnike, kamor lahko pridejo otroci po šoli. Vodja centra Kristina Lovrinović, opiše kaj v centru ponujajo otrokom: "Najprej ko pridejo se jim ponudi učna pomoč. Naredijo domače naloge, če nimajo naloge potem delajo vaje iz slovenščine in matematike. Ob tretji uri popoldne pa se začnejo vodene aktivnosti, to so različne delavnice, socialne, jezikovne, športne, tematske, kuharske in plesne. Vsak dan imamo po eno delavnico s katero popestrimo dogajanje. Trenutno je v program vključenih 160 otrok, dnevno pa jih pride 40."

Dnevni center za odrasle
V dopoldanskem času pa v dnevni center prihajajo odrasli priseljenci, pogosto starši omenjenih otrok. "Njim nudimo individualno učno pomoč slovenskega jezika, kot tudi skupinsko. Razdeljeni so v dve skupini, osnovno in napredno. V prvi so tisti, ki so ravno prišli v Slovenijo in ne znajo še nič slovensko. V drugi pa so ljudje, ki so že leto ali dve v Sloveniji in se že znajo sporazumevat. Tem ljudem seveda nudimo tudi pomoč, če morajo kaj urediti na upravni enoti. Pospremimo jih in jim pomagamo, da uredijo določene dokumente", pojasni Lovrinovićeva.

Zaposleni priseljenci
Učno pomoč in socialne delavnice na društvu izvajajo tudi osebe, ki imajo tudi sami priseljensko izkušnjo. Psihologinja Marija Zagorc je v Slovenijo prišla pred dvema letoma iz Srbije. Tu se je poročila. V društvo se je najprej vključila kot uporabnica storitev društva, nato kot prostovoljka, zdaj pa je zaposlena preko javnih del.

Inovativni projekti
Poleg dnevnega centra, v društvu izvajajo tudi številne druge inovativne projekte. Tako so v začetku junija s projektom Dobiš Dobim brezposelnim priseljenkam omogočili, da predstavijo svoja znanja in talente skozi kuharske delavnice, večinskemu prebivalstvu pa da se naučijo skuhati kaj novega. Zagorčeva je vodila eno izmed delavnic: "Pekli smo vanilice, eno srbsko sladico, udeleženci so tudi sodelovali, gnetli so testo, oblikovali modelčke, pekli in na koncu tudi poskusili."

"Častijo" posladek
Poleg izvedbe delavnic, je skupina priseljenk iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova v dopoldanskem času ves teden pripravljala sladice iz svojih domačih krajev. Te so nato brezplačno delili obiskovalcem treh novomeških restavracij. Z brezplačno sladico so želeli Novomeščanom sporočiti, da so tu, da imajo voljo in tudi številne talente, ki jih lahko lokalna skupnost s pridom uporabi.

S tufahijami do zaposlitve
Pozitivni učinki projekta se že kažejo. Nesifa Imamović, ki je pekla bosansko sladico tufahije pove: "Ko so poskusili tufahije, sem takoj dobila ponudbo tu v eni slaščičarni, da bi delala pri njih. Vendar še vedno nimam delovnega dovoljenja, ki ga pričakujem, tako da upam, da se bom zaposlila."

Naslednjič po slovensko
Imamovićeva je v Novo mesto prišla iz BiH skupaj s sinom pred šestimi meseci. Za društvo je najprej izvedel njen sin v šoli, nato se je še sama vključila v šolo slovenskega jezika za odrasle. Slovenščine se v društvu uči že tri mesece, veliko že razume, govori pa še ne: "Ko pridete naslednjič, bom morda že znala in se bom z vami lahko zares po slovensko pogovorila", z nasmehom na obrazu pove.

Prihodnost v sladicah
Čeprav je po poklicu trgovka, bi po izkušnji s kuharskimi delavnicami v prihodnosti vendarle raje pekla sladice: "Rada bi se zahvalila Društvu za razvijanje prostovoljnega dela, ker so nam omogočili, da pokažemo kaj znamo in zmoremo", zaključi.

Zadovoljni udeleženci
Kuharske delavnice so pustile dober vtis tudi na udeležence, ki so prihajali in se učili, kako se pripravljajo vanilice, sirnica, lokum, tufahije, hurmašice in nepogrešljiva orehova baklava.

"Definitivno bova tudi doma še naprej poskušala ohranjati to znanje in kuhati za domače in prijatelje. Že v sredo greva na morje in sem se odločila, da nama bom za s sabo naredila malo sirovega bureka" pove udeleženka Klara, njen fant Marko pa doda, da so mu bile najbolj všeč tufahije, bosanska sladica katere osnovne sestavine so prekuhano jabolko in mandlji.

Tudi ročne spretnosti
Projekt Dobiš Dobim pa ni obsegal samo izmenjavo kuharskih znanj med domačini in priseljenkami, temveč tudi znanj na področju ročnih spretnosti. Oblikovalki Tanja Kraševec in Zvonka Jakopin sta ves teden ustvarjali skupaj s skupino priseljenk s Kosova. "Moram povedati, da imajo dekleta veliko znanja. Skupaj z Zvonko sva jim samo pomagale, da so to znanje, ki ga imajo, nadgradile in tako smo prišli do res čudovitih izdelkov."

Teden kultur
Čudovite pa so bile tudi baklave, ki so jih spekli na zadnji kuharski delavnici, s katero se je projekt Dobiš Dobim uspešno zaključil. Naslednji teden pa so v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu že organizirali Teden kultur, v sklopu katerega so Novomeščanom in drugim obiskovalcem ponudili vsakodnevne brezplačne kulturne dogodke, ki so jih pripravili oz. v njih sodelujejo pripadniki priseljenskih in manjšinskih skupnosti. Koordinatorka Tina Cigler za konec poudari, da je potrebno poskrbeti za aktivno participacijo priseljencev v družbenem dogajanju "zato ker s tem postajajo vidni, prisotni in na ta način tudi v očeh javnosti pridobivajo na vrednosti."