Drobnič je v govoru dejal, da je propadla vladna koalicija z vojnimi zakoni žive in mrtve nasprotnike boljševiške revolucije in njihove svojce tudi formalno potisnila med drugorazredne državljane. Foto: BoBo
Drobnič je v govoru dejal, da je propadla vladna koalicija z vojnimi zakoni žive in mrtve nasprotnike boljševiške revolucije in njihove svojce tudi formalno potisnila med drugorazredne državljane. Foto: BoBo

V takšni moralni zmedi so zrasli tudi Kučani in Pahorji, Stanovniki in Türki, tudi mnogi demokrati. Zato ne poznajo resnice o preteklosti in ne morejo upravljati sedanjosti. Prihodnosti pa z njimi sploh ne bo, saj vemo, da prihodnost na laži ni mogoča.

Anton Drobnič
Teharje
Na Teharjah so med drugo svetovno vojno Nemci zgradili vojaško taborišče, ob koncu vojne pa so tam zaprli ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja. Po koncu vojne je bilo taborišče krajši čas opuščeno, ponovno pa je začelo delovati konec maja 1945, ko so vanj namestili domobrance in nekatere civiliste, ki so se zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem. Konec maja 1945 so komunistične oblasti v taborišče na Teharjah pripeljale Rupnikov bataljon, v prvih dneh junija 1945 pa še približno 3.000 domobrancev. Po ocenah je šlo skupaj za okoli 5.000 ljudi, ki jih je povojna oblast brez sojenja usmrtila mesec ali dva po koncu druge svetovne vojne v Evropi. Foto: BoBo

Ob tej priložnosti je predsednik zaveze Anton Drobnič povedal, da bomo samo z resnico o preteklosti razumeli sedanje stanje in bomo znali odločati o prihodnosti. Po Drobničevem mnenju vladajoče leve stranke nikakor niso razumele zdajšnjega stanja in niso znale odločati o prihodnosti, ker nočejo spoznati resnice o preteklosti.

"Leve stranke so vztrajale pri partijskih resnicah"
Vztrajale so, tako Drobnič, pri komunističnih partijskih resnicah in navadah iz prejšnjega stoletja ter jih utrjevale z novimi lažmi. "Vsa drugačna spoznanja in dejstva so zavračali kot nedopustno revizijo tiste zgodovine, ki so jo sami postavili. Zdaj so resnica, gola dejstva revidirala njihovo govorjenje in ravnanje ter jih pogreznila v preteklost brez sedanjosti in prihodnosti," je dejal.

Poudaril je, da je propadla vladna koalicija z vojnimi zakoni žive in mrtve nasprotnike boljševiške revolucije in njihove svojce tudi formalno potisnila med drugorazredne državljane. "Mrtvih niso izkopali in identificirali, niso jim dali javnega groba niti skupne grobnice. Tudi ta spomenik, pod katerimi stojimo, je še vedno brez imen in brez zgodovine," meni Drobnič.

Drobnič: Prihodnost na laži ni mogoča
Vladi je tudi očital, da ni vzpostavila registra vojnih grobišč ter da je ustavila sondiranje in raziskavo grobišč. Po njegovih besedah številni kristjani nočejo videti in ne spoznati velike laži in hinavščine glede partizanskih grozot, ki so povzročile trpljenje Slovencev do padca komunizma ter odrešitve leta 1991.

"V takšni moralni zmedi so zrasli tudi Kučani in Pahorji, Stanovniki in Türki, tudi mnogi demokrati. Zato ne poznajo resnice o preteklosti in ne morejo upravljati sedanjosti. Prihodnosti pa z njimi sploh ne bo, saj vemo, da prihodnost na laži ni mogoča," je še dejal Drobnič.

"Maša je v opomin in vabilo"
Spominsko mašo je tudi letos daroval celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je poudaril, da "jo daruje rajnim žrtvam v spomin in zveličanje, nam pa v opomin in vabilo, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da se bo to žalostno poglavje naše zgodovine reševalo na civiliziran način".

"Tukaj smo priromali na to grozljivo prizorišče povojnega zločina, da bi molili za naše rajne, za preživele, za povojne rodove in generacije, za nas in za rod, ki prihaja za nami, da bi kljub vse večji časovni oddaljenosti spoznali resnico o naši polpretekli zgodovini," je dejal škof.

Lipovšek: Potrebna je sprava s preteklostjo
Lipovšek meni, da je za trajen in resničen mir ter za prihodnost našega naroda nujno potrebna sprava s preteklostjo, saj ne moremo graditi varne in srečne sedanjosti ali prihodnosti, ne da bi poskrbeli za spravo s preteklostjo. Vendar pa je ta sprava mogoča le tedaj, če smo pripravljeni odpuščati, a odpuščanje je mogoče, če smo pripravljeni priznati resnico, pa če je še tako težka in obremenjujoča.

Po škofovih navedbah se dobro zavedamo, da je pot do narodne sprave dolgotrajen in zahteven proces. "Dobro vemo, da treba opraviti še zahtevne zgodovinske raziskave o vzrokih in razlogih, ki so privedli do medvojnega in povojnega nasilja. Vemo pa tudi, da če hočemo v vsej polnosti živeti našo sedanjost in graditi prihodnost, se moramo pogumno soočiti in se spraviti s preteklostjo," je še dejal Lipovšek.

Teharskih žrtev naj bi bilo okoli 5.000
Na Teharjah so med drugo svetovno vojno Nemci zgradili vojaško taborišče, ob koncu vojne pa so tam zaprli ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja. Po koncu vojne je bilo taborišče krajši čas opuščeno, znova pa je začelo delovati konec maja 1945, ko so vanj namestili domobrance in nekatere civiliste, ki so se zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem.

Konec maja 1945 so komunistične oblasti v taborišče na Teharjah pripeljale Rupnikov bataljon, v prvih dneh junija 1945 pa še približno 3.000 domobrancev. Po ocenah je šlo skupaj za okoli 5.000 ljudi, ki jih je povojna oblast brez sojenja usmrtila mesec ali dva po koncu druge svetovne vojne v Evropi.

V takšni moralni zmedi so zrasli tudi Kučani in Pahorji, Stanovniki in Türki, tudi mnogi demokrati. Zato ne poznajo resnice o preteklosti in ne morejo upravljati sedanjosti. Prihodnosti pa z njimi sploh ne bo, saj vemo, da prihodnost na laži ni mogoča.

Anton Drobnič