Vaša ocena: 
Ocena 2.6 od 38 glasov
Ocenite to novico!
Ministrstvo ne ukinja poučevanja nobenega tujega jezika, je glede polemik, da ministrstvo za izobraževanje odpravlja obvezni drugi tuji jezik v osnovnih šolah, pojasnil državni sekretar Aljuš Pertinač. Drugi tuji jezik bodo osnovnošolci lahko izbrali kot neobvezni izbirni predmet.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pojasnjujejo, da se v šolskem letu 2013/14 na področju poučevanja tujih jezikov na osnovnih šolah ne bo nič spremenilo.
Končalo pa se bo poskusno izvajanje drugega tujega jezika kot obveznega predmeta. Kot je pojasnil državni sekretar na MIZŠ-ju Aljuš Pertinač, je zakon o osnovni šoli iz leta 2011 predvidel odpravo postopnega uvajanja obveznega drugega tujega jezika v osnovno šolo.
Prav tako pa obveznega drugega jezika ni predvidela t. i. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju iz leta 2011. Le-ta namreč predlaga pouk drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta, kar naj bi se začelo uveljavljati v šolskem letu 2014/15. To naj bi dosegli z novelo zakona kot tudi začetek poučevanja obveznega tujega jezika v 2. razredu osnovne šole.
Direktor zavoda za šolstvo je na tiskovni konferenci pojasnil, da so pri poskusnem uvajanju drugega tujega jezika, ki je potekalo na 159 šolah, prišli do treh argumentov, ki so podprli uvedbo obveznega drugega tujega jezika, in kar sedmih, ki so zavračali ta predlog.
Med njimi sta bila, denimo, tudi neustrezna usposobljenost učiteljev in prevelika zahtevnost učenja dveh tujih jezikov za nekatere učence. Sicer pa naj bi se po podatkih MIZŠ-a v šolah, kjer je med izbirnimi predmeti v 7.,8. in 9. razredu drugi tuji, zanj odločila le približno tretjina učencev.
Enoletni zamik uvedbe tujih jezikov
Uvajanje obveznega tujega jezika v 2. razredu osnovne šole ter izbirnega pouka drugega tujega jezika bo zamaknjeno za eno leto, v šolsko leto 2014/15, tudi zaradi državnih finančnih težav.
"Razlogi so povsem praktične narave. Marca je bilo ob prevzemu mandata ugotovljeno, da v sprejetem finančnem načrtu obstoječa proračunska sredstva ne zadoščajo za pokritje že sprejetih obveznosti, posebej v programu osnovne šole. Če bi želeli letos uvesti poučevanje tujih jezikov, bi potrebovali skoraj 8,5 milijona evrov," pojasnil Pertinač.
Drugi razlog pa je po njegovih besedah kadrovski, saj naj ne bi bilo dovolj ustrezno usposobljenih kadrov za poučevanje drugega tujega jezika.
Mi imamo določeno število kadrov na šolah, ki so izvajale poskus uvajanje drugega obveznega tujega jezika, ki bi lahko začeli pouk tujih jezikov v letošnjem šolskem letu. Vendar ti kadri številčno nezadostujejo.
"Ocena naših strokovnih služb je, da če ne bi zamaknili izvajanja zakona, bi potrebovali od 260 do 280 novih zaposlitev. Zaradi povečane generacije pa potrebujemo še okoli 107 novih učiteljev v prvem razredu osnovne šole, ker bo letos v prvem razredu 2500 otrok več kot lani," je razložil Pertinač in opozoril, da bodo na MIZŠ-ju še naprej razmišljali, ali ne bi nekoč uvedli drugi tuji jezik v osnovne šole.
Večina evropskih država nima obveznega drugega tujega v OŠ
Po MIZŠ-ju se obvezni drugi tuji jezik pri sedmih letih začnejo učiti učenci v Luksemburgu, pri desetih letih v Estoniji in Romuniji, pri enajstih letih v Italiji in na Malti, pri dvanajstih pa v Grčiji, Latviji, Litvi, na Cipru, Nizozemskem, Portugalskem in Islandiji. Pri trinajstih na Danskem in 80 odstokov učencev na Švedskem, medtem ko imajo obvezni drugi tuji jezik pri štirinajstih na Madžarskem in pri petnajstih na Finskem.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila. Komentiranje in objava vsebin - POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
No, ta pa je rahlo bosa...
Sam sem imel v šoli kakih 8 let angleščino. V takratnih letih pa sem veliko bolj obvladal italijanščino, zgolj z gledanjem risank in večkratnim obiskom sosednje države.
Angleščine pa sem se resno naučil šele ko sem se za eno leto preselil v Kanado.
Toliko o učenju jezikov v šolah.
Se strinjam, to pa zato ker so načini poučevanja totalno zgrešeni. Jezika se ne moreš učit tako da se piflaš, naučiti se ga moraš tako da ga slišiš, da ti pride v kri. Ogromno pravil s katerim utrujajo učitelji je totalno nepotrebnih. Ampak nam dol visi za te stvari. Kot sem že mnogokrat omenil. Brez vizije in brez ciljev. Namesto da bi delali na tem da bi naši otroci v globalnem svetu znali čedalje več delamo na tem da jih z butasto socialisitčno ideologijo fotramo. Torej uči se da boš znotraj povprečja.
EU lahko tudi razpade. Ampak združenje Slovenije z najbolj zaostalimi republikami na evropskem kontinentu bi bil pa samomor.
To je vedno največji kapital. Brez slabe vesti, bi lahko kak drug predmet zmanjšali.
bistveno pa je, da dobro znajo angleščino, da znajo neodvisno dobiti informacije in znanje tudi iz sveta.
Sam sem imel v šoli kakih 8 let angleščino. V takratnih letih pa sem veliko bolj obvladal italijanščino, zgolj z gledanjem risank in večkratnim obiskom sosednje države.
Angleščine pa sem se resno naučil šele ko sem se za eno leto preselil v Kanado.
Toliko o učenju jezikov v šolah.
Samo z odprtostjo v svet je mogoče naprej. Ali pa gre za politiko zagledanosti v svoj popek in pomikanja proti Balkanu?
drugi tuj jezika naj bo izbirni, kaj je eno in isto!
Vsi sposobni se ga bojo učili, zakaj bi imeli nekateri težave zaradi učenja drugega jezika, ki ga nikoli ne bojo potrebovali??
In še nekaj, naše šole ne znajo učiti jezike, niti materinega še manj tuje, težjo in težijo s pravili in izjemami in posebnostmi, namesto da bi učili tisto, kar navadni ljudje rabimo!
Šalo na stran: Slovenci sicer angleško znamo, sem pa slišal ocene da pri visokih političnih in gospodarskih kadrih velikokrat celo znanje nemščine (s katerim se hvalimo) ni zadovoljivo, da o francoščini, španščini, ruščini, portugalščini (Brazilija!!!) ne govorim. Italijanščino obvladajo Primorci medtem ko za ostale Slovence tega ne moremo trditi - je pa večji procent znanja italijanščine lahko tudi ena izmed strateških prednosti države.
Drugi jeziki razen angleščine so blazno pomembni.
Pred mesecem dni je Delo objavilo intervju z enim od slovenskih hitrorastočih podjetij - Duol. Direktor je hladen kot špricer rekel: "Angleščina sicer je pomembna, a pri nas je praktično na istem delovnem nivoju ruščina, trenutno pa iščemo nekoga z znanjem arabščine, da bi prodrli na ta trg."
Švicarji kot primerljivo majhna država imajo blazno visoke kriterije za njihove diplomate in gospodarske kadre, ki lahko pogosto suvereno preklapljajo minimalno med angleščino, nemščino in francoščino, seveda je pri nekaterih zraven tudi italijanščina. In zato se tako dobro znajdejo v mednarodni areni.
Ob osamosvojitvi smo imeli srečo, ker smo takrat imeli nekaj netipičnih jugo diplomatov po svetu, ki so znali več kot samo srbohrvaško in polomljeno angleščino in smo lahko nekaj ključnih kadrov hitro lahko razposlali po svetu - od Pariza, Rima, Berlina, Moskve, do Brazilije, Japonske in Kitajske.
Sedaj pa imamo problem, ker kvaliteta diplomatov nove generacije pada.
Čepa govorimo o gospodarskem kadru sem bil sam nekajkrat negativno presenečen kako polomljeno so nekateri direktorji govorili anglečino, ko se je pa prešlo na nemčino je bila to katastrofa ali pa se jim je v celoti ustavilo.
Torej da povzamemo: JEZIKI so za MALO NACIJO RESNA STVAR. in ta poteza vlade je resen korak NAZAJ.
Se strinjam, namesto da do onemoglosti drkajo stavčne člene bi se lahko učili več tehnike, programiranja, gospodinjstva...
poznavanje dveh relevantnih jezikov, navadno govorim o ANG+NEM, je minimalni standard kakršnega koli udejstvovanja na evropskem in svetovnem nivoju, če drugega ne obvlada človek, vsaj pasivno da ve o čem se gre...
pa kaj bi se čudil, saj itak lahko pričakujemo uvedbo srbohrvaščine kot prvega domačega jezika, glede na Zokanovićevo računalniško pismenost pričakujem v kratkem tudi BOJKOT imperialističnih produktov apple in ostale računalniške navlake, kdo to sploh potrebuje????
# 10.06.2013 ob 16:02
Prijavi neprimerno vsebino
Delajo vse, kar jim ni treba, sigurno je bolje da imaš čim več jezikov, kot pa da se učijo slovenščino, sociologijo, naravoslovje, psihologijo,.....
Narobe. Če nič ne veš, ti vsi jeziki tega sveta ne bodo nič pomagali, ker v njih ne boš mogel ničesar povedat.
Z SVOJIMI = pravilno S SVOJIMI
Največji problem je, da se otroci ne naučijo slovenščine, ker je ne znajo učitelji.
Če poslušate doktorje slavistike, ki nastopajo v medijih in ne poznajo osnovnih pravil slovnice,
je povsem jasno, da je slovenščina ogrožena.
To je problem na vseh področjih. Vsaka vlada bi skoz vse reformirala, najpogosteje kar na pamet. Saj niti zasebna podjetja ne morejo tako v miru delati, kaj šele javni uslužbenci.
Sicer pa moram reči, da je bilo učenje tujih jezikov ko sem jaz v OŠ hodil katastrfoalno z vidika pedagoškega dela. Sem se uči v Nemčiji pred par leti še en tuji jezik(med študijem) pa lahko rečem, da je bil pristop povsem drugačen veliko več komuniciranja, drugačen pristop do učenja. Ne pa v Sloveniji kjer se do onemoglosti nabija gramatiko, da jo človek zasovraži. Ko je pa treba govorit pa noben ne zna, ker se je v glavnem učil samo gramatiko.
Ampak. Otroci dvojine ne uporabljajo več, če že, zelo napačno.
(npr: midve BOVE šle, vidva BOTA šla,..)
Tudi rodilnik je bolj izjema kot pravilo.
Ne rečem, jezik se spreminja in prav je tako.
Pa vendar. Pravilno izražanje in komuniciranje v maternem jeziku naj bi bila osnova.
Katastrofa. Ni denarja, povejte v enem stavku. Otrok se je sposoben na igriv nacin tekom os nauciti vsaj tri tuje jezike. Znane so raziskave, da mu to dvigne IQ za kar nekaj odstotnih tock. To je enostavno dar, ki ti podari sirino, sposobnost znajt se v svetu, priti blizu tuji kulturi in ljudem, poklicno napredovati...
Spet drugi se pritožujejo, da se morajo otroci že tako preveč učiti in da so šolske torbe pretežke itd...Nikoli ni prav...
Da pa niso vsi za vse pa preprosto ni res, gre za lazni mit, katerega zrtve so mnogi, ki tezko sedijo za mizo in se po matematicnem principu gulijo 'ein guter Schüler, eines guten Schülers, einem ....' Katastrofa.... Pa bi se revezi, ki jih je zlorabljala frontalna metoda z drugacnim pristopom brez tezav spopadli z jezikom (intuitivno ucenje, gibalne vaje, glasbeni vlozki, danes npr. soocanje z realnimi situacijami preko interneta ipd.). Res je, niso vsi za vse metode, za jezik naucit na uporabni, prakticni ravni pa je vsak (neke vrste jezikovno odlicnost dosegajo pac res le nekateri), sicer bi bilo kake 1/4 populacije mutaste in ne bi govorili niti v maternem jeziku. Pa ni tako. Hecno, a ne?
Ja, no potem pa veliko uspeha pri uvajanju novih metod...In če praviš, ni vsaka METODA za vse, kako pa boš prikrojil za vsakega učenca lastno metodo? Se bodo učili individualno? Je denar tudi za to? Morda, pa potem starši lahko poskrbijo za svojega posebneža in mu plačajo prilagojen tečaj?
Pa ne mislit, da samo kritiziram, če veš kako to praktično rešit, se priporočam.
Katerega naprimer?
Strinjam se s tistim, ki je napisal "Če nič ne veš, ti vsi jeziki tega sveta ne bodo pomagali, ker v njih ne boš mogel ničesar povedat".
Kar se pa tiče tega da niso jeziki za vse, pa bo imel pač tak učenec oceno 2 kje pa piše da more najslabši vsaj 4ko dobit da se ne bo hodila mama v šolo bunit.
Tuji jeziki ti dajo dodatno svobodo in zelo pašejo v koncept EU in bolonjskega sistema študija. Tako da slaba odločitev.