O varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih in izvajanju starševske skrbi bo, če bo predlog sprejet, odločalo sodišče. Foto: Reuters
O varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih in izvajanju starševske skrbi bo, če bo predlog sprejet, odločalo sodišče. Foto: Reuters

Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.

2. člen predloga Družinskega zakonika

Anja Kopač Mrak
Anja Kopač Mrak je predstavila nov predlog družinskega zakonika. Foto: BoBo

Država si mora predvsem prizadevati, da za otroka skrbijo njegovi starši, in da otrok odrašča v družini. Prav zato mora država, v primeru, da starši svojih starševskih obveznosti ne izvajajo dobro, tudi z različnimi kakovostnimi strokovnimi programi staršem pomagati pri vzgoji in varstvu otroka.

171. člen DZ (načrt pomoči družini in otroku)
Nov predlog družinskega zakonika

Pristojna ministrica Anja Kopač Mrak je skupaj z ministrom za pravosodje Goranom Klemenčičem predstavila predlog novega družinskega zakonika, ki bo v javni razpravi dva meseca. Predlog je precej podoben tistemu, ki so ga volivci leta 2012 zavrnili na referendumu, s pomembno izjemo - v njem namreč ni več za nasprotnike pravic istospolnih problematične izenačitve zakonske zveze s partnersko zvezo.

Ministrica je pojasnila, da je ključna novost, ki jo uvaja zakonik, to, da se pristojnosti za odločanje v družinskih zadevah s centrov za socialno delo prenesejo na sodišča, CSD-ji pa bodo v teh primerih ohranili svetovalno vlogo.

O vsem, povezanem z otroki, odločajo sodišča
Sodišča bodo glede na predlog pristojna za odločanje glede ukrepov za varstvo koristi otrok, skrbništva, posvojitev ter spregleda zadržkov sorodstva in mladoletnosti pri sklenitvi zakonske zveze. Za odločanje o zadevah bodo na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča. Posebni družinski oddelki se bodo oblikovali tudi pri tistih okrožnih sodiščih, kjer do zdaj takšnih posebnih oddelkov ni, sodniki, ki odločajo o družinskih zadevah, pa bodo bolj specializirani, napovedujejo ministrica.

Za odločanje o upravnih zadevah bodo prvi stopnji pristojni centri za socialno delo, za reševanje pritožb na njihove odločitve pa bo pristojno ministrstvo za družino. Tako kot pri sodnem odločanju se tudi pri odločanju v upravnih zadevah upošteva načelo prednostne obravnave, še piše v predlogu zakonika.

Posvojiti mogoče tudi vnuka - če nima živih staršev
Tudi postopki posvojitve in njihove pravne posledice se, ker so to najgloblji poseg v družinska razmerja, prenesejo na pristojnost sodišč. Predlog zakonika pa določa izjemo glede posvojitve vnukov, in sicer tako, da stari starši lahko posvojijo otroka, ki nima več živih staršev, je na tiskovni konferenci pojasnila ministrica Kopač Mrakova. Zakonik tako pravi: "Ni mogoče posvojiti sorodnika v ravni vrsti, razen vnuka, ki nima živih staršev. Posvojiti tudi ni mogoče brata ali sestre. Skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler traja med njima skrbniško razmerje."

Posvojiti je sicer mogoče samo otroka, čigar starši so po njegovem rojstvu privolili v posvojitev pred pristojnim organom, otroka, čigar starši so neznani ali že leto dni ni znano njihovo prebivališče, ali otroka, ki nima živih staršev. Za otroka, ki še ni dopolnil osem tednov starosti, morajo starši privolitev po osmih tednih otrokove starosti potrditi, sicer privolitev nima pravnega učinka, še določa zakon.

Večji poudarek na družinski mediaciji
Zakonik predvideva tudi, da bi družinska mediacija postala posebno primerna metoda za reševanje družinskih sporov (predvsem ko gre za postopek razveze zakona ali za dogovor o skrbništvu nad otroki), izvajala pa bi se lahko pred postopkom na sodišču, med njim in po njem, in sicer ali na CSD-jih ali na sodiščih. V vsakem primeru bi bila brezplačna. Družinski mediator bi moral "vselej upoštevati načelo največje otrokove koristi", v mediacijo pa bi lahko, če bi presodil, da je to v otrokovo korist, vključil tudi otroka samega - če bi bil ta sposoben razumeti pomen in posledice družinske mediacije.

Velja 40 let star zakon
Trenutno veljavni Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil v prvi različici sprejet leta 2004, sicer temelji na Zakonu o zakonski zvezi iz leta 1976, kar pomeni, da so številne definicije in določbe precej zastarele. V zadnjih letih je bilo že več poskusov uvedbe novega zakonika, a so vsi poskusi predvsem zaradi trenj glede definicije družine propadli.

Junija 2011 je državni zbor potrdil družinski zakonik, ki naj bi prvič po skoraj 40 letih celoviteje uredil področje zakonske zveze in družinskih razmerij, največji poudarek pa je bil na otrocih in njihovih pravicah - družino je zakonik med drugim definiral kot "življenjsko skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice".

Pravice otrok postranska škoda definicije družine
Ker je družinski zakonik sočasno urejal tudi družinska razmerja istospolnih parov (tudi v povezavi z otroki), je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok leto pozneje z vloženimi 42.000 podpisi zahtevala referendum. Slabih 55 odstotkov volivcev, ki so se marca 2012 odpravili na volišča, je glasovalo proti, zato je zakonik romal nazaj v predale - na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so ob tem večkrat opozorili, da je zavrnjeni družinski zakonik vseboval veliko dobrih rešitev za otroke in da večjih pripomb nanje ni bilo.

Natanko tri leta pozneje so poslanci na predlog Združene levice znova razpravljali o pravici istospolnih, da se poročijo, s čimer bi bile njihove pravice in dolžnosti izenačene s tistimi, ki jih imajo heterospolni pari. Pričakovano je takoj po potrditvi spremembe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ista civilna iniciativa (tokrat poimenovana Za otroke gre!) začela zbirati podpise za referendum o zakonski noveli.

Na referendumu 20. decembra lani je skoraj 64 odstotkov volivcev podprlo stališče omenjene iniciative in glasovalo proti spremembi zakona. Poslanci so nato pred kratkim potrdili kompromisno različico - zakon o nesklenjeni partnerski skupnosti, ki bo začel veljati februarja prihodnje leto.

Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.

2. člen predloga Družinskega zakonika

Država si mora predvsem prizadevati, da za otroka skrbijo njegovi starši, in da otrok odrašča v družini. Prav zato mora država, v primeru, da starši svojih starševskih obveznosti ne izvajajo dobro, tudi z različnimi kakovostnimi strokovnimi programi staršem pomagati pri vzgoji in varstvu otroka.

171. člen DZ (načrt pomoči družini in otroku)
Nov predlog družinskega zakonika