Koalicija naj bi ponudila kompromis, da bi partner v homoseksualnem odnosu lahko posvojil le biološkega otroka svojega partnerja. Foto: EPA
Koalicija naj bi ponudila kompromis, da bi partner v homoseksualnem odnosu lahko posvojil le biološkega otroka svojega partnerja. Foto: EPA
Seja
Razprave na odboru, kjer obravnavajo zakonik, so pogosto vroče in dinamične. Foto: MMC RTV SLO

Nov predlog družinskega zakonika, s katerim je koalicija že seznanjena, bi moral biti sprejemljiv tudi za opozicijo, saj upošteva večino njihovih pomislekov.

Anja Kopač Mrak, državna sekretarka na ministrstvu za delo
Oče in hči
Družinski zakonik se nanaša na širok spekter vprašanj pravic družine, staršev, partnerjev in predvsem otrok. Foto: EPA

Predlog novega družinskega zakonika že nekaj mesecev budi vroče razprave, zato ga matično parlamentarno telo obravnava zelo počasi, točko za točko. Največ nasprotovanja sta deležni nova definicija zakonske zveze, ki jo opredeljuje tudi kot skupnost homoseksualnih partnerjev, ter možnost, da otroka posvojita tudi partnerja v homoseksualni skupnosti.

Koalicija naj bi zato pri teh določili poiskala kompromis in oblikovala spremembe, po katerih bi zakonska zveza ostala skupnost le med moškim in žensko, medtem ko bi imela partnerska skupnost dveh žensk oziroma moških enake pravne posledice kot zakonska zveza. Po drugem dopolnilu pa bi imela istospolna skupnost pravico do posvojitve otroka le, če je eden izmed partnerjev tudi biološki roditelj. Definicija družine pa ostaja enaka kot v prvem predlogu - družino tvori otrok z enim ali dvema staršema oz. skrbnikoma. To pomeni, da je družina tudi istospolna partnerska skupnost z otrokom.

SD: To bi bil izhod iz patpozicije
Bi to bilo dovolj za potrditev novega družinskega zakonika, ki prinaša tudi kopico drugih rešitev in izboljšav? V poslanski skupini SD so za MMC zatrdili, da napovedane spremembe podpirajo. "Menimo, da kompromisni predlog lahko pomeni izhod iz sedanje patpozicije," pravi vodja skupine Dušan Kumer. Ob tem pričakujejo, da bo kompromis omehčal tudi opozicijo.

DeSUS: Dosežemo lahko širšo podporo
Tudi v DeSUS-u zatrjujejo, da je reforma družinskega prava nujna, zato so podprli že prvi predlog zakonika. "Enako smo naklonjeni tudi zadnji aktualni vsebinski modifikaciji zakonika, ki po našem mnenju lahko doseže širšo podporo," pojasnjuje vodja poslancev Joško Godec.

Zares bo kompromis še preučil
Takšnega navdušenja pa ni slišati od poslancev Zaresa, saj pravijo, da se bodo o dokončni podpori odločili na seji poslanske skupine ta teden. "Podrobneje moramo preučiti, ali zakon neupravičeno diskriminira posamezne državljane (na podlagi osebne okoliščine)," dodajajo.

LDS: Nasprotujemo kompromisnim predlogom
V LDS-u poudarjajo, da nasprotujejo kompromisnim predlogom. "Enakost pred zakonom je načelo, ki mora veljati v vseh primerih, ne samo takrat, ko nam ustreza. Še posebej moramo biti na to občutljivi, ko gre za človekove pravice," pravijo in dodajajo, da bi, če bi bil kompromis sprejet, to pomenilo, "da bi zakon prepovedoval nekaj, kar je sodišče že dovolilo". V Liberalni demokraciji Slovenije zato upajo "na načelno držo koalicije in sprejem družinskega zakonika v prvotnem besedilu, ki ni ustavno sporno".

SLS: Črtali bi člen o posvojitvah
Tudi v opozicijskem SLS-u, kjer že ves čas ponavljajo, da je po njihovem prepričanju družina, ki otroku daje moško in žensko vzgojno razsežnost, nenadomestljiva, "vsaka druga možnost pa v neenakopraven položaj postavi predvsem otroka", bodo predlagane spremembe še preučili. Strinjajo se, da je treba na področju ureditve zvez med istospolnimi partnerji uvesti določene izboljšave, bi pa sami iz zakonika najraje črtali člen, ki tem parom omogoča posvojitve.

SDS ne pristaja na razširitev definicije družine
V SDS-u njihovo podporo zakoniku pogojujejo s tem, da se ne sme razširiti definicija družine ter da se določba o posvojitvi spremeni tako, da je v ospredju interes otroka in ne jasno izražen interes posvojitelja. "Nikoli pa SDS ni nasprotoval temu, da bi se istospolnemu partnerju dodelile roditeljske dolžnosti v primeru, če je njegov istospolni partner biološki starš otroka, pa je drugi biološki starš umrl ali se odpovedal starševstvu," dodajajo.

SNS zakonika in sprememb ne podpira
Kompromisov pa ne podpirajo v SNS-u. "V preoblikovanju Družinskega zakonika namreč vidimo zgolj iskanje političnih konsenzov, kjer je že spet prisotno zavračanje spoštovanja ljudi in otrok." Ob tem poudarjajo tudi, da je po njihovem mnenu to zgolj metanje peska v oči pred resničnimi življenjskimi težavami, s katerimi se ljudje srečujemo v vsakdanjem življenju.

NSi odločitev vlade pozdravlja, a želi, da ostane pojem družine "nedotaknjen"
V NSi-ju pa menijo, da je novi predlog družinskega zakonika še vedno nesprejemljiv, "saj vsebuje redifinicijo družine". "Nikakor ne smemo klasične družine izenačiti z istospolno skupnostjo. Skupnost med moškim in žensko je edina prava družina, ki je osnovna družbena celica," so prepričani v Novi Sloveniji, kjer še dodajajo, da sicer odločitev vlade, da je iz predloga umaknila pravico istospolnih parov do posvojitve otrok, pozdravljajo, a si ob tem želijo tudi, "da ostane pojem družine nedotaknjen".

Raziskave in argumenti ZA družinski zakonik kampanje Za vse družine

.
Raziskave in argumenti PROTI družinskemu zakoniku civilne iniciative Za družino in pravice otrok


Akademija za demokracijo kritična do sprememb
Oglasili so se tudi v Akademiji za demokracijo, kjer menijo, da se je "predlagatelj ujel med vulgaren revolt ulice in iskanje všečne rešitve, ki naj bi jo zagotovilo odpiranje aktivizmu zainteresiranih skupin." Podpredsednik akademije Rok Svetlič poudarja tudi, da ta kompromis istospolno usmerjenim parom jemlje, kar jim ni dopusto odreči. "Ni mogoče najti opravičila, da zakonodajalec neko vrsto skupnega življenja dveh ljudi opremi s pravnim statusom zakonska zveza, druge pa ne." Glede posvojitev pa meni, da bi zadnjo besedo morala imeti stroka.

Nov predlog družinskega zakonika, s katerim je koalicija že seznanjena, bi moral biti sprejemljiv tudi za opozicijo, saj upošteva večino njihovih pomislekov.

Anja Kopač Mrak, državna sekretarka na ministrstvu za delo