Zniževanje financiranja zasebnih šol po mnenju skupine državnih svetnikov siromaši raznolikost slovenskega šolskega prostora in zmanjšuje možnost izbire. Foto: Pixabay
Zniževanje financiranja zasebnih šol po mnenju skupine državnih svetnikov siromaši raznolikost slovenskega šolskega prostora in zmanjšuje možnost izbire. Foto: Pixabay

Predlog odložilnega veta je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem. V njem so zapisali, da je zakon, ki ga je v sredo sprejel DZ, v neskladju z odločbo ustavnega sodišča, saj uvaja razlikovanje med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost. Uvedba razlikovanja po njihovih navedbah v praksi predstavlja temelj za razlikovanje oziroma omejitev višine sofinanciranja osnovnošolskega programa zasebnih šol, kar pa je v neposrednem nasprotju z odločbo ustavnega sodišča. Z zniževanjem financiranja zasebnih šol in oteževanjem njihovega delovanja se dejansko zmanjšuje možnost izbire in se siromaši raznolikost slovenskega šolskega prostora, so zapisali državni svetniki.

Zakon po mnenju skupine svetnikov ne ogroža le obstoja zasebnih šol, ampak tudi vrtcev. Foto: BoBo
Zakon po mnenju skupine svetnikov ne ogroža le obstoja zasebnih šol, ampak tudi vrtcev. Foto: BoBo

Opozarjajo, da zakon učencem zasebnih osnovnih šol s popolno ukinitvijo financiranja razširjenega programa ukinja pravico do brezplačnega obiskovanja tistega dela javno veljavnega programa obveznega osnovnošolskega izobraževanja, ki je enotno določen za vse izvajalce izobraževanja in nujen za dosego ciljev izobraževanja v javnem interesu. "Drugačne načine poučevanja na zasebnih šolah je treba ohranjati in spodbujati, ob tem pa ne poslabševati do sedaj pridobljenih pravic financiranja obstoječih zasebnih šol in njihovih organizacijskih enot," so navedli.

Uresničitev novega predloga financiranja bo namreč neizogibno privedla do zvišanja šolnin in s tem omejevanja njihove dostopnosti za socialno bolj obremenjene družine ter dolgoročno do nastajanja zasebnih šol za bogato elito, kar pa vsekakor ni v javnem interesu, je prepričana skupina državnih svetnikov. Dodali so, da zakon ne ogroža le obstoja zasebnih šol, ampak tudi zasebnih vrtcev.

O zahtevi bodo svetniki odločali v ponedeljek
V predlogu so državni svetniki zapisali še, da zniževanje obsega javnih sredstev zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavni program osnovnošolskega izobraževanja, predstavlja kršitev zaupanja v pravo in načela enakosti pred zakonom. Ohranjanje protiustavne ureditve financiranja v prehodnem obdobju pa prav tako ni skladno z načelom pravne države, z načelom delitve oblasti in s pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, so še zapisali državni svetniki.

Državni svetniki bodo o zahtevi odločali v ponedeljek na izredni seji, sicer namenjeni razpravi o problematiki oskrbe s pitno vodo obalnih občin. Predsednik DS-ja Alojz Kovšca je svetnike že obvestil o razširitvi dnevnega reda.

Novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki naj bi uresničila ustavno odločbo o financiranju zasebnih osnovnih šol, je DZ sprejel v sredo z 42 glasovi za in 36 proti. Podprli so jo LMŠ, SD, DeSUS in SAB, poslanca manjšin ter Levica, SMC je bil vzdržan. V SDS-u, NSi-ju in SNS-u so bili proti.

Če bo DS izglasoval veto, bo za uspeh zakona nujnih 46 glasov, na katere pa za zdaj ne kaže, saj stranke stališč, kot so napovedale, ne nameravajo spreminjati.