Po mnenju predlagateljev zakona namreč ne prinašata obljubljenih razbremenitev, temveč podjetja obremenjujeta z višjim davkom. Kot so zapisali v obrazložitvi predloga za veto, "se javnim uslužbencem v povprečju razdeli po 1.000 evrov bruto višje plače na leto, zaposlenim v gospodarstvu pa se z davčnimi spremembami v povprečju letos izplača 24 evrov, prihodnje leto pa okoli 150 evrov bruto".

Sočasno s plačno razbremenitvijo za dobrih 100 milijonov evrov pa vlada predvideva obremenitev podjetij z višjo stopnjo davka od dohodka pravnih oseb, ki se bo po načrtih z januarjem prihodnje leto zvišala s 17 na 19 odstotkov. "S tem vlada jemlje še več razvojnega potenciala," so kritični delodajalci in dodajajo, da bo "država od podjetij pobrala spet več, kot bo vrnila zaposlenim".

Posebna davčna obravnava za nagrade po njihovem mnenju zadovoljuje le ozek krog gospodarskih subjektov. "Pravica do izplačila dela plače, izplačana enkrat v letu vsem upravičencem hkrati, lahko povzroča težave z likvidnostjo," so izpostavili in ocenili, da se zato številna podjetja za to ne bodo odločala. Poleg tega bi moral biti maksimalen znesek višji, da bi bili lahko zaposleni, ki ustvarjajo največ dodane vrednosti, pravično nagrajeni, ugotavljajo delodajalci.

Državni svet bo o vetu na obe noveli glasoval na izredni seji v ponedeljek.