DZ mora parlamentarno preiskavo odrediti, če to zahteva tretjina poslancev ali državni svet.  Foto: BoBo
DZ mora parlamentarno preiskavo odrediti, če to zahteva tretjina poslancev ali državni svet. Foto: BoBo

Pobudnik zahteve, državni svetnik Marjan Maučec, je na seji DS-ja znova opomnil, da mora biti nekaj narobe s tem, da je nekdo dvajsetkrat na zatožni klopi, pa nikoli dokončno obsojen. Sam se bolj nagiba k politični odgovornosti, da je torej "nekdo nekaj nekomu naročil".

Stališče pravne službe DS-ja je predstavil Dušan Štrus, ki je dejal, da so vprašanja delovanja sodstva lahko predmet parlamentarne preiskave, mora pa biti ob tem spoštovano načelo delitve oblasti. Tako druga veja oblasti ne more sprejemati sklepov, ki bi lahko vplivali na konkretne sodne postopke, je pojasnil.

Predsednik DS-ja Alojz Kovšca je v razpravi poudaril, da ne želi posegati v delovanje pravosodje. "Obstajati pa mora način, da če pride do zlorabe oblasti, za to nekdo odgovarja," je pojasnil. Indici o vplivu politike po njegovem mnenju obstajajo, preiskovalna komisija DZ-ja pa naj ugotovi, ali to drži.

S parlamentarno preiskavo naj bi ugotavljali morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali "pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona" zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Raziskali naj bi sum kršitev človekovih pravic v postopkih in domnevno "nezakonito upravljanje in vodenje določenih evidenc policije".

Ustava in poslovnik o parlamentarni preiskavi določata, da mora DZ parlamentarno preiskavo odrediti, če to zahteva tretjina poslancev ali državni svet.

Pojasnila o integraciji tujcev

Na obsežnem dnevnem redu današnje seje DS-ja so bila tudi odprta vprašanja integracije tujcev v Sloveniji. Dejavnosti vlade na tem področju sta državnim svetnikom predstavila državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin in državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Martina Vuk.

Čurin je navedel tri ključne ukrepe ministrstva. V začetni fazi integracije so po njegovih besedah ključni programi brezplačnega učenja jezika in spoznavanja družbe, ki so se v šestih letih delovanja že zelo dobro uveljavili. Izpostavil je tudi okrepljeno vlogo sveta za integracijo tujcev in skorajšnjo pripravo strateškega dokumenta oziroma migracijske strategije. Novembra je bila v ta namen ustanovljena tudi medresorska delovna skupina, dokument pa naj bi celovito naslovil področje migracij, tako zakonite kot nezakonite.

Vukova je kot ključno oviro, s katero se spopadajo šole pri integraciji tujcev, izpostavila nepoznavanje jezika. Zato je nastala celovita usmeritev o učenju slovenščine in preverjanju znanja. Ker je to šolsko leto prvo, ki je potekalo po omenjenih usmeritvah, hkrati še poteka tudi njihovo vrednotenje, je pojasnila.