Veber meni, da smo v zgodovini dokazali, da skupaj lahko zmoremo doseči veliko. Foto: MMC RTV SLO
Veber meni, da smo v zgodovini dokazali, da skupaj lahko zmoremo doseči veliko. Foto: MMC RTV SLO
Po slavnostni seji v DZ-ju so se povabljeni preselili v Cankarjev dom. Foto: BoBo
Renata Brunskole
Brunskoletova je v govoru poudarila potrebo po enotnosti. Foto: BoBo
Med častnimi gosti sta bila tudi Borut Pahor in Branko Masleša. Foto: BoBo
Brunskoletova se je ob koncu govora zahvalila tudi Milanu Kučanu. Foto: BoBo
Slovenska zastava
Prihajajoči teden bo prazničen. Proslavi že zdaj. Foto: BoBo
Proslava 23 let po plebiscitu
Ob proslavi še protestival
Dosje: Slovenski plebiscit

.

Tudi Veber je tako v svojem govoru izpostavil nujnost enotnosti naroda v teh težkih časih. "Takrat, pred dobrima dvema desetletjema, je bilo jasno, da je treba za uspeh preseči politična razhajanja in ideološke razlike. Takrat smo zmogli," je dejal.

"Ta hip smo razdvojeni med potjo popolne privatizacije in določitvijo strateško pomembnih panog, ki bi jih bilo dobro ohraniti v državni lasti. A pri tem kot da pozabljamo, da praktično govorimo o lastnini, ki je last vseh naših državljank in državljanov, in ne različnih političnih interesov," je dodal. Ob tem je spomnil, da smo še vedno "gospodarji na svoji zemlji".
"Vem, da nisem edini, ki je iskreno prepričan o tem, da zmoremo in da smo sposobni – sami in brez tuje pomoči – nadaljevati zgodbo o uspehu," je bil optimističen v svojem govoru. Poskusi razdvajanja naroda so zato po njegovih besedah obsojanja vredno ravnanje. Prst je uperil tudi v konservativne politike.
"Dejstvo je, da brutalni kapitalizem in neoliberalna paradigma ponižujeta naše ljudi in jim jemljeta dostojanstvo. Iz zgodovine bi se morali naučiti, da so neoliberalni koncepti le redko uspešni. Ureditev v korist bogate manjšine ne more nikoli zagotoviti blaginje in pravičnosti za vse kljub vsem dobrodelnim manifestacijam," je prepričan.
Ni pozabil tudi na pomanjkanje zaupanja, ki se bohoti v državi. "Globoko omajano zaupanje, ki se vse bolj bohoti v vseh porah družbe, je treba – pregledno in pošteno, s polno odgovornostjo – očistiti nepreglednih omrežij, ozkih strankarskih interesov in korupcije, ki naj bi jo bilo mogoče razbrati že skorajda iz vsake popite kave. Zaupanje ljudi je treba upravičiti in graditi vsak dan znova, ne le v zadnjih dneh take ali drugačne kampanje," je dejal.

Po njegovem prepričanju sta večja vključitev in dejavno sodelovanje civilne družbe pri procesih odločanja prava pot, da se povrne zapravljeno zaupanje. Za to pa bo treba najprej spremeniti našo miselno naravnanost in v to, da Slovenijo že čaka ponovni vzpon, tudi verjeti, je še sklenil.
Gospodarski razvoj skrenil s poti
Po osamosvojitvi, za katero so se Slovenci in Slovenke složno odločili, se je začela tudi zgradnja novega gospodarskega sistema, je v svojem govoru poudarila podpredsednica DZ-ja Renata Brunskole. Razvoj pa tu po besedah Brunskoletove ni bil najbolj normalen.

"Zmotno se je uničevalo vse, kar je bilo povezano s preteklostjo, pa čeprav so nam prav takratni paradni konji gospodarstva s svojo izvozno uspešnostjo omogočili, da smo preživeli začetna huda leta izgube jugoslovanskih trgov. Prva privatizacija in prihajajoče možnosti kapitalizma so naplavile nekatere takšne menedžerje in novodobne lastnike, ki jim je bil lastni žep pomembnejši od uspešnega razvoja podjetja. A to so bila leta blaginje, evropske in svetovne gospodarske rasti ter umetno napihnjenih bančnih dobičkov. Kreditiralo se je vse počez, države so med seboj tekmovale v velikih gradbenih in tudi razvojnih projektih, v Sloveniji pa se je denar stekal bolj na bančne račune posameznikov v davčnih oazah kot pa v razvojne projekte slovenskega gospodarstva. Medtem ko se je politika vse bolj delila na leve in desne, pa so se med novimi tajkuni različnih političnih opcij spletale vse tesnejše vezi," je dejala.

Na prehojeno pot smo lahko ponosni, a smo okoli leta 2005, 2006 izgubili osamosvojitveni zagon. "Razširila sta se pojava političnega kadrovanja in vplivanja politike na javno upravo, pri čemer je eden od krivcev tudi nepreglednost. Pomembno je, da se poslanci zavedamo, da smo predstavniki ljudstva, da smo tu z namenom, da uresničujemo voljo ljudi. Zato je v teh časih še toliko pomembneje, da jim prisluhnemo in z njimi sodelujemo – tako z volivci kot tudi s stroko in civilno družbo. Kot rečeno, je prav takšno sodelovanje pripeljalo do nastanka naše države," je izpostavila.
Težave bi nas morale združevati, a nas ne, je poudarila in dodala, da niso časi, ko bi si pod noge metali polena. "So časi, ko moramo skupaj iskati rešitve in misliti predvsem na prihodnost naših ljudi in države, ki smo jo tako težko, a vendar vzneseno utemeljili pred 23 leti. To so bili časi, ko smo bili vsi povezani z močno nacionalno in državljansko zavestjo ter spoštovanjem vsega, kar je predstavljalo državo Slovenijo. Želim vsem nam, da s tako držo stopamo v prihodnje obdobje naše družbe," je sklenila in se za konec zahvalila nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu.
"Udarilo" tudi po Cerkvi
Tudi v Cerkvi na Slovenskem zaznamujejo državni praznik samostojnosti in enotnosti z mašami za domovino v stolnih cerkvah. V ljubljanski nadškofiji je bila maša za domovino v stolni cerkvi sv. Nikolaja, daroval pa jo je apostolski administrator ljubljanske nadškofije Andrej Glavan. V pridigi je spomnil, da je v iztekajočem se letu "udarilo" tudi po Cerkvi.

"Izteka se eno izmed najbolj kriznih let od osamosvojitve," je dejal. Izpostavil je, da je Cerkev letos izgubila dva nadškofa, čeprav sta opozorila, da nista edina in glavna krivca za neodgovorno gospodarjenje in upravljanje cerkvenega premoženja v mariborski nadškofiji, je spomnil Glavan. To je po njegovih besedah vneslo "velik nemir in zmedo med duhovnike in vernike".

V teh predprazničnih dneh se po njegovih besedah upravičeno zastavlja vprašanje, kam je šel ves zanos, ki nas je dvigal in nam osmišljal življenje pred 23 leti. Zastavlja se vprašanje, kam je šlo "tisto hrepenenje, tista energija po uresničitvi stoletnih sanj o lastni domovini, ki smo jih doživljali ob nestrpnem pričakovanju izida rezultatov osamosvojitvenega referenduma", je dejal.

Ob koncu je pozval, naj nas prav praznovanje Jezusovega rojstva poveže v družino bratov in sester, ki se spoštujejo in so zmožni praznovati skupaj.
Leto preboja
Predsednik republike Borut Pahor pa je danes sprejel svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo.
Kot je poudaril, ne smemo nikoli pozabiti, kaj se je zgodilo, ne le zaradi nas in žrtev, ampak tudi zaradi generacij, ki prihajajo za nami, da bodo vedele, da Slovencem - kot nikoli v zgodovini prej - tudi ob tej pomembni odločitvi za samostojno državo ni bilo nič podarjeno, vse je bilo izborjeno. Z zmernim optimizmom pa je tudi dejal, da bi bilo leto 2014 lahko leto preboja iz krize.

Proslava 23 let po plebiscitu
Ob proslavi še protestival
Dosje: Slovenski plebiscit