Interpelacijo je vložila opozicijska stranka ZL, ki ima šest poslancev, in podporo pridobila zgolj pri dodatnih sedmih poslancih DZ-ja. Večina opozicije torej ni podprla interpelacije, je pa za ministrom očitno trdno stala skoraj celotna koalicija, čeprav so številni poslanci vladajočih strank pred glasovanjem bili precej dvoumni ali zadržani glede podpore.
Vlagatelji interpelacije so ministru očitali zaviranje gradnje drugega železniškega tira Koper-Divača, privatizacijo državne strateške infrastrukture, nezakonito delovanje in površnost pri vodenju resorja.
Da bi bil minister razrešen, bi moralo nezaupnico na podlagi interpelacije podpreti najmanj 46 poslancev. Razprava je trajala skoraj trinajst ur.
Številne ministrove obljube
Minister je v zagovoru potrdil svoje stališče, da bo projekt drugi tir izveden izključno skozi javno-zasebno partnerstvo. "Vlada si prizadeva za takšno realizacijo tega strateškega projekta, da ne bo povečan javni dolg, državni proračun in davkoplačevalce pa bo kar najmanj obremenil," je dejal minister Gašperšič in pojasnil, da je to ključni razlog za lansko odločitev, da se projekt izvede v obliki javno-zasebnega partnerstva. V ta namen so naročili tudi revizijo projekta drugi tir, katere prve ugotovitve naj bi prejeli konec tega meseca.

Gašperšič je pojasnil, da je na začetek gradnje drugega tira v letu 2017 tudi vezal svoj mandat, ki ga bo, kot zatrjuje, ob morebitnem neuspehu vrnil predsedniku vlade. Očitke iz interpelacije, da zavira gradnjo, pa je označil kot poskus preprečiti izvedbo projekta z javno-zasebnim partnerstvom. "Kdor nasprotuje temu, nasprotuje gradnji drugega tira," je poudaril in dodal, da se je vlada za javno-zasebno partnerstvo odločila zaradi slabih izkušenj s financiranjem nekaterih infrastrukturnih naložb v preteklosti, denimo Teša 6, zaradi makrofiskalnih omejitev in zato, da breme projekta nosijo tudi prejemniki njegovih neposrednih koristi, ne pa samo davkoplačevalci.

Glede očitka o pritiskih na nadzornike Darsa in Luke Koper je Gašperšič poudaril, da ne gre za nobeno dokazano nezakonito vplivanje, temveč vlagatelji interpelacije navajajo zgolj sume. "In ko bodo ti zavrnjeni, se bodo lahko predlagatelji v slogu najpogrošnejših tabloidov izgovarjali na to, da so govorili le o sumih. Vmes pa je storjena nepopravljiva škoda, saj za dobro zgodbo ni boljšega od slabih sumov," je bil oster minister, ki, kot pravi, ni nikoli od nadzornikov zahteval nobene zamenjave.

Po ministrovih besedah prav tako ni nobenega argumenta, da si prizadeva za privatizacijo državne infrastrukture, kot mu očitajo vlagatelji interpelacije.
Dvomi v koaliciji
Nekateri koalicijski poslanci se do zadnjega niso izrekli ali ostajali dvoumni glede podpore ministru. Poleg Liljane Kozlovič (SMC), ki je podporo ministru napovedala, če bi ta odgovoril na vsa njena vprašanja, sta bila do Gašperšičevega dela zadržana še dva poslanca SMC-ja, Marko Ferluga in Tilen Božič. Oba sta napovedala, da bosta pozorno prisluhnila razpravi in na koncu glasovala po svoji vesti. Možnost vzdržanega glasu je napovedal tudi poslanec DeSUS-a Tomaž Gantar.
Kozlovičeva je ocenila, da predlagatelj interpelacije legitimno zastopa željo, da se čim prej dorečeta časovnica in finančna konstrukcija za projekt gradnje drugega železniškega tira Koper-Divača. Od ministra je med drugim želela slišati, kdaj bodo znani rezultati revizije projekta in ali bo zaradi optimizacij potrebna sprememba projekta, kakšni so primerni modeli javno-zasebnega partnerstva za drugi tir ter kako kaže z razpisi za evropska sredstva.

Sporni drugi tir
Ključne očitke vlagateljev interpelacije je v DZ-ju naštel poslanec ZL-ja Matej T. Vatovec, ki je v obrazložitvi očitkov največ časa namenil projektu drugega železniškega tira Koper-Divača in spomnil, da je minister projektu nasprotoval že ob imenovanju na položaj, nato pa nasprotovanje kmalu zamenjal za zaviranje, saj vztraja pri izvedbi prek javno-zasebnega partnerstva, ki da je najdražji mogoč način gradnje in pomeni tudi privatizacijo infrastrukture.

Zasebnega investitorja za drugi tir je po Vatovčevih besedah namreč mogoče dobiti le na en način - z razkosanjem in privatizacijo Luke Koper ali s privatizacijo Slovenskih železnic. "Minister Gašperšič je pokazal, da ni nič drugega kot lakaj zasebnega kapitala, ki izteguje prste po slovenski infrastrukturi," je poudaril in dejal, da bo, če Gašperšič ostane na položaju, drugi tir postal nerealizirani slepi tir.

Vatovec je Gašperšiču pri upravljanju državne infrastrukture očital tudi lastitev tujih zaslug, saj je edino, kar se je na projektu drugi tir zgodilo v času njegovega ministrovanja, ustanovitev podjetja 2TDK. Podjetje je bilo po Vatovčevem prepričanju ustanovljeno z namenom privatizacije infrastrukture.
Poslanec SD-ja Matjaž Nemec je izrazil mnenje, da bi se bilo za projekt najlažje zadolžiti. Ker pa to zaradi fiskalnega pravila ni mogoče, je treba iskati druge rešitve in do zdaj boljših alternativ od modela javno-zasebnega partnerstva po njegovih besedah ni. Tudi minister bi si želel, da bi bilo projekt mogoče financirati iz proračuna, saj bi bilo to najhitreje in najpreprosteje, toda v danih javnofinančnih možnostih je treba najti način, ki bo najmanj bremenil proračun.
Da država za drugi tir ne bo našla zasebnega investitorja, je poudarila poslanka (NP) Alenka Bratušek. Kot je dejala, vsak zasebni vlagatelj pri naložbi računa na zaslužek, projekt drugega tira pa se investitorju ne bi izplačal niti v 100 letih. Ministru in vladi je očitala tudi tajkunizacijo Luke Koper: "Če nameravate delnice Luke Koper vložiti v podjetje 2TDK in te delnice potem zastaviti za kreditiranje, bo to zelo podobno zgodbam Istrabenz, Pivovarna Laško in Merkur."
Nepovezani poslanec Andrej Čuš, ki je s podpisom podprl interpelacijo, je dejal, da bi bilo mogoče interpelacijo razširiti, saj je razlogov veliko. Je pa Čuš izrazil presenečenje nad delom opozicije, predvsem nad največjo opozicijsko stranko, ki ji je očital pasivnosti pri interpelaciji. Poslanec SDS-a Danijel Krivec je sicer v razpravi ocenil, da bi bilo treba v interpelaciji navesti bolj tehtne argumente zoper Gašperšiča, Gašperšič pa je Čuševe navedbe o pasivnosti opozicije pospremil z besedami, da je "del opozicije očitno presodil, da interpelacija ni dobro pripravljena in s tem ni hotel imeti opravka".
Video
Posnetek seje, 1. del

Posnetek seje, 3. del

Posnetek seje, 4. del