Klemenčič ostaja na položaju. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Klemenčič ostaja na položaju. Foto: DZ/Barbara Žejavac

Ali imamo pri nas res posameznike prvega in drugega reda? Pri prvih se vse izgubi ali pozneje izloči, da sodstvo ne more ugotavljati njihove krivde, pri drugih pa se hiša proda za 150 evrov dolga. To ni pravna država, to je parodija pravne države. Odgovoren za to je minister za pravosodje.

Branko Grims

Učinkovitost je merljiva, v nasprotju s politikantstvom in pavšalnimi ocenami predlagatelja interpelacije.

Goran Klemenčič
Branko Grims
Klemenčiču v SDS-u očitajo podporo kršitvam človekovih pravic, ker ni ukrepal v primeru nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, za katerega je ustavno sodišče po Grimsovih besedah ugotovilo, da je v primeru Patria sodeloval pri kršitvah človekovih pravic. Foto: BoBo
Državni zbor
Iz predstavitev stališč poslanskih skupin je jasno, da bo minister za pravosodje Goran Klemenčič tudi po današnji interpelaciji ostal na položaju. Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac
Minister Klemenčič prestal interpelacijo
Razprava o delu in odgovornosti Klemenčiča

V SDS-u so ministru Goranu Klemenčiču očitali očitno zavajanje javnosti v povezavi z njegovo vlogo na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) pri razkrivanju pranja denarja v NLB-ju in njegovo vlogo pri zamujanju z uvajanjem evropskih normativov, standardov in zakonodaje v slovensko pravosodje.

Razprava v DZ-ju, ki se je začela ob 10.00, je trajala 10 ur. Že iz predstavitve stališč poslanskih skupin je bilo sicer razvidno, da interpelacija ne bo uspela.

Široka podpora Klemenčiču
Za interpelacijo so tako glasovali poslanci SDS-a, medtem ko poslancev NSi-ja, ki so sicer v današnji razpravi prav tako izrekali podporo interpelaciji, ni bilo v dvorani. Edini njihov navzoč poslanec Zvonko Lah je glasoval za interpelacijo. Proti njej pa so bili poslanci koalicije in Levice. Med sejo so ga branili še zlasti poslanci SMC-ja. Kljub nekaj kritikam, ki jih je bilo v uvodu slišati glede ministra tudi v DeSUS-u, pa so ga podprle vse koalicijske stranke ter opozicijske Levica.

Da bi bila interpelacija izglasovana, bi jo morala podpreti večina vseh poslancev, torej najmanj 46.

Interpelacija proti Klemenčiču je deseta proti članom vlade Mira Cerarja, ki se ji sicer počasi izteka mandat.

"Cerar ni prišel podpret svojega ministra"
Poslanec SDS-a Branko Grims je v razpravi poudaril "nepopisno pravno šlamastiko ob izločitvi in uničenju dokazov v preiskavi Zorana Jankovića v zadevi farmacevtka". "Že taka šlamastika bi v vsaki normalni državi pomenila odhod ministra za pravosodje." Pravosodni sistem kot celota ne deluje, kot bi moral, imamo državljane 1. in 2. razreda, nekaterim se ne zgodi nič, je prepričan Grims. Za to je po zakonu o vladi odgovoren minister za pravosodje.

Poudaril je vlogo Klemenčiča kot predsednika senata KPK-ja. Klemenčič je v zadevi preiskave suma pranja denarja v NLB-ju sam stopil na sceno. Izjavil je, da so bili s to zadevo seznanjeni prek žvižgača iz Banke Slovenije, dokument so posredovali pristojnim organom. A po mnenju Grimsa so ravnali nenavadno, saj naj bi dokument žvižgača predali po neformalni poti, in ne v skladu s sporazumom o tem, kako sodelujeta KPK in NPU. "Opustili so dolžnostno ravnanje. To je po zakonu o integriteti definicija koruptivnega dejanja. Že to bi moralo zadoščati, da minister sprejme odgovornost. A sam celo trdi, da je bila neformalna predaja dokumenta nadstandardno ravnanje," je dodal Grims.

Po Grimsovih besedah minister za pravosodje ni ravnal tako, da bi povečeval ugled pravosodja in pravosodnih institucij. Poleg tega je Klemenčiču očital politično motivirano kadrovanje, češ da je "ne le toleriral, ampak tudi podpiral sistematično ugotovljeno kršenje človekovih pravic". Obregnil pa se je tudi ob to, da danes v DZ-ju ni predsednika vlade Mira Cerarja."Predsednik vlade ni prišel podpret svojega ministra. Če bi to štel za pomembno, bi temu dal prednost pred svojimi drugimi obveznostmi." Kritičen je bil tudi do vlade, ki je podprla njegovo kandidaturo za komisarja Sveta Evrope za človekove pravice.
"Ministra moramo razrešiti, saj ne bi bilo dobro za Slovenijo, da bi vse te stvari odpirali še na Svetu Evrope in še kje." Odgovor, ki ga je Klemenčič pripravil kot odgovor na očitke, poslancev SDS-a ni prepričal. Kot pravi, jih je še utrdil v njihovi veri, da mora Klemenčič oditi.

"Učinkovitost je merljiva"
Minister Klemenčič pa meni, da je interpelacija "mešanica osebnih motivov in odnosa podpisnikov interpelacije" do njega kot nekdanjega predsednika KPK-ja na eni strani in tega, "da se v omarah bančne luknje, tudi Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), in nezadostne preiskave oziroma njene ustavitve leta 2012 v zadevi Irangate skrivajo tudi okostnjaki z oznako 'made by SDS'".

Ponovil je, da so v času njegovega vodenja protikorupcijske komisije prejeli dokument od žvižgača iz Banke Slovenije, o katerem so uradno obvestili policijo oziroma enega izmed vodij preiskave. To je KPK po njegovih besedah storil na način, ki je bil običajen za primer informacij, pridobljenih od žvižgačev. Od policije je KPK dobil povratno informacijo, da že poteka predkazenski postopek, zato je KPK svoje zadeve zaključil.

Na očitke, da je v njegovem mandatu ugled Slovenije na področju pravosodja še upadel, je Klemenčič odgovoril, da težko reče, kakšen je ugled Slovenije v Evropi, lahko pa z gotovostjo trdi, da zaradi pravosodja ne pada. "Ko sem nastopil mandat, je imela Slovenija osem kritik Evropske komisije glede pravosodja, letos ni nobene kritike ali priporočila glede pravosodja več." Več evropskih institucij je po njegovih besedah pohvalilo napredek pri manjšanju sodnih zaostankov. Število nerešenih zadev lani je bilo 184.000, leta 2011 je bila ta številka 57 % višja. Enako razkriva uradna lestvica Evropske komisije, ki vsako leto primerja sisteme držav članic EU-ja, je poudaril. "V letu 2014 so pravdne zadeve trajale v povprečju 400 dni, v letu 2017 pa 277 dni. Učinkovitost je merljiva, v nasprotju s politikantstvom in pavšalnimi ocenami predlagatelja interpelacije."

Trditve predlagateljev, da smo v tem mandatu kot država največja kršilka človekovih pravic, so preverljivo napačne. Klemenčič je poudaril, da dobiva pozitivne odzive in ocene več evropskih institucij: "Slovenijo postavljajo kot zgled pozitivnega reševanja težav." Se pa čuti soodgovornega, da ljudje v prevelikem odstotku slovenskemu pravosodju ne zaupajo. Ampak ob vseh notranjih težavah pravosodja vzdušje ves čas zastruplja tudi politika, ki slabo govori o verodostojnosti pravne države in njenih institucij, je še dodal.

Podporo napovedali le v NSi-ju
Že iz predstavitve stališč poslanskih skupin je bilo razvidno, da interpelacija ne bo uspela. Podprli jo bodo namreč le še v NSi-ju, poslanci skupine Nepovezani poslanci pa bodo glasovali vsak po svoji vesti. Drugi so napovedali, da predlagateljev ne bodo podprli, so pa tudi sami navrgli nekaj očitkov ministru Klemenčiču.

Poslanec SDS-a Vinko Gorenak je Klemenčiču citiral obljube iz njegovega zaslišanja pred nastopom mandata in mu očital, da "je sadil marjetice, ki so zdaj ovenele". Po njegovih besedah je Klemenčič vztrajal tudi pri sprejemanju novele zakona o kazenskem postopku, čeprav so ji nasprotovali tako v strokovni kot laični javnosti, in mu očital ostre besede o tem, kako bodo v primeru sojenja Igorju Bavčarju "letele glave".

Da je minister kdaj trmast in gre z glavo skozi zid, je izpostavil tudi poslanec SD-ja Jan Škoberne in prav tako izpostavil novelo o kazenskem postopku, ki je padla zaradi vztrajanja pri nekaj spornih členih. Sicer pa je poslanec prepričan, da spada Klemenčič med bolj delavne ljudi. "Minister se je reforme pravosodja lotil zelo odločno, v treh letih je bilo sprejetih 26 zakonov. Morda bi z več volje – tukaj leti kritika na vse nas – lahko govorili o še več sprejetih zakonih, a je politično preigravanje odločilo, da nekateri predlogi še čakajo na svojo usodo."

Dragan Matić iz poslanske skupine SMC-ja je razpravo opisal kot "primer, ko se napredek nagrajuje z interpelacijo". Naštel je spremembe, ki jim jih je uspelo uvesti v tem mandatu. "Več kot očitno je, da je SMC trn v peti SDS-a. Gre za dva diametralno nasprotna koncepta vodenja politike." Očitke v interpelaciji je označil za neopravičene.

Da gre pri vsem skupaj skoraj že za osebne zamere med Klemenčičem in SDS-om, je prepričan tudi Franc Jurša (DeSUS). V DeSUS-u so sicer pričakovali pogumnejše korake pri spreminjanju pravosodnega sistema, a kljub vsemu menijo, da je Klemenčič kljub svoji trmoglavosti opravil razmeroma dobro delo.

Nasprotno pa menijo v NSi-ju, kjer bodo podprli predlagano interpelacijo. Iva Dimic je dejala, da Klemenčič ne dosega ugleda, ki pritiče funkciji ministra za pravosodje. Nanj pada "velika senca dvoma" glede njegovega ravnanja v času, ko je vodil KPK. Prav tako mu v NSi-ju očitajo nerealizacijo nujno potrebne pravosodne reforme.

Tudi v Levici ne gojijo "afinitet do ministrovega dela", od njega so pričakovali več, predvsem v smislu tistih sprememb, ki so še vedno nujne, rešitve, ki bi vsem zagotavljale enako obravnavo in pravno varstvo, je povedal Matej T. Vatovec. Vseeno pa ne bodo podprli interpelacije, saj "je 13-urno vodenje lastnega PR-ja", SDS-u pa je predlagal, da če si želijo večji ugled pravosodja, naj ga sami nehajo spodkopavati.

Tudi Bojan Dobovšek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je dejal, da sta zaupanje in ugled sodstva padla, zakoni, ki so jih sprejeli, pa niso izvršljivi ali so v nasprotju s človekovimi pravicami. "Uvaja se penalni populizem namesto doktrine varovanja človekovih pravic," je dodal. Napovedal je, da bodo v NP-ju glasovali po svoji vesti.

Klemenčiča "nič več ne preseneti"
Minister Klemenčič je po seji v izjavi novinarjem zatrdil, da ga nobena kritika, med katerimi so bile tudi take na osebni ravni, ni posebej zabolela. "Po več kot 300 poslanskih vprašanjih v zadnjih treh letih, več kot 30 izrednih sejah in po tej interpelaciji me nič več ne preseneti. Mislim, da sem uspešno ubranil svoje delo, ki pa zame nikakor še ni končano," je dejal.

Klemenčič sicer ni želel oceniti, ali je šlo pri interpelaciji za merjenje moči pred parlamentarnimi volitvami, meni pa, da je bila interpelacija pričakovana.

Interpelacija kot politično orodje opozicije
Poslanec SDS-a Vinko Gorenak je po seji v izjavi novinarjem poudaril, da je interpelacija politični akt, politično orožje opozicije. "Vsi tisti, ki razmišljajo o tem, ali se jo izplača vložiti ali ne ter objavljajo podatke o uspelih ter neuspelih interpelacijah, pravzaprav ne počno prav," je prepričan.

Glede na razmerje oz. število koalicijskih in opozicijskih poslancev so po njegovih navedbah možnosti za uspeh interpelacije v parlamentarni demokraciji vedno majhne, kar pa ne pomeni, naj opozicija interpelacij ne uporablja. "Če jih ne bo, bomo imeli v DZ-ju enoumje in tudi razvoja ne bo," je posvaril.

Gorenak se strinja, da interpelacija tudi za ministra ni lahka stvar, ampak osebni stres. A interpeliran minister po njegovih navedbah razmišlja o tem, kaj je naredil prav in kaj ne oz. kaj bo delal v prihodnje. "To je aspirin, ki ga opozicija položi v usta koalicije, ko to zdravilo potrebuje," je pojasnil Gorenak in ocenil, da je Klemenčič to zdravilo potreboval.

Ali imamo pri nas res posameznike prvega in drugega reda? Pri prvih se vse izgubi ali pozneje izloči, da sodstvo ne more ugotavljati njihove krivde, pri drugih pa se hiša proda za 150 evrov dolga. To ni pravna država, to je parodija pravne države. Odgovoren za to je minister za pravosodje.

Branko Grims

Učinkovitost je merljiva, v nasprotju s politikantstvom in pavšalnimi ocenami predlagatelja interpelacije.

Goran Klemenčič
Minister Klemenčič prestal interpelacijo
Razprava o delu in odgovornosti Klemenčiča