Poslanci so soglasno izglasovali spremembo definicije minimalne plače, s katero se iz nje izločajo dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo. Delodajalci so razburjeni.

Uveljavljeno bo načelo, da mora biti tudi delavcem, prejemnikom minimalne plače, priznan in izplačan dodatek za nočno, nedeljsko in praznično delo, ki se bo poleg nadurnega dela dodal na bruto minimalno plačo, je pojasnila izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje in dodala, da je to za prejemnike minimalne plače pomemben premik, "saj se s sprejemom novele po 20 letih odpravlja neenaka obravnava delavcev, ki opravljajo svoje delo v neugodnem delovnem času".

Po besedah Pojetove se bo z uveljavitvijo te spremembe Slovenija "vsaj delno približala ureditvi v preostalih državah EU-ja in odločitvam Evropskega sodišča, ki je v preteklosti že večkrat opredelilo, da mora minimalna plača predstavljati plačilo za redno delo, dodatki pa morajo biti izvzeti in dodani nanjo".

Z njo se je strinjala tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je poudarila, da "trenutna definicija minimalne plače, če izvzamemo Hrvaško, predstavlja in je unikum v Evropi, saj v osnovo vključuje tudi dodatke za delo v posebnih pogojih".

Nasprotovanje delodajalcev
Vlada obžaluje, da predlog sprememb ni bil sprejet v dogovoru s socialnimi partnerji. "V konstruktivnem socialnem dialogu bo treba najti skupno rešitev za zagotavljanje višine minimalne plače kot podstati za plačno politiko in dostojnost dela ter na drugi strani z vidika stroškov dela kot elementa konkurenčnosti našega gospodarstva," je poudarila Kopač Mrakova.

Predlog, ki ga je v parlamentarno proceduro s podpisi volivcev vložilo sedem reprezentativnih sindikalnih central, že vse od začetka namreč razburja delodajalce. Med drugim je Združenje delodajalcev Slovenije že večkrat zagrozilo z izstopom iz socialnega sporazuma, če bo novela zakona o minimalni plači sprejeta.

GZS: Ogrožena številna delovna mesta
Odločitev o spremembi definicije minimalne plače bi lahko bila usodna za številna delovna mesta v panogah z nižjo dodano vrednostjo na zaposlenega, so zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Namesto redefinicije so na zbornici pripravili alternativo v obliki davčne reforme, ki bi razbremenila stroške dela.

Nižje dajatve na plače zaposlenih, tudi tistih z minimalno plačo, bi omogočile višje neto plače. Razliko bi država po njihovih besedah zapolnila z istočasno izvedbo strukturnih reform, ki bi zagotovile optimalnejšo javno porabo. Vlada je obljubila znižanje stroškov dela, a njena dejanja delujejo v nasprotno smer, opozarjajo pri GZS-ju.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Igor Antauer je bil izredno oster, saj meni, da je redefinicija minimalne plače posledica nespoštovanja socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016, ki so ga kršili sindikati in vlada. "Toliko o spoštovanju pravne države, ki jo je vladajoča koalicija tako poudarjala pred volitvami in po njih. Načelnost na račun drugih je naša politična stvarnost," je izpostavil Antauer.

Opozoril je tudi na popolno izgubo zaupanja na delodajalski strani, ki so ga gradili leta in potrdili s socialnim sporazumom, odpoved sporazuma od štirih delodajalskih organizacij in zbornic - GZS k sporazumu ni pristopil - ter posledično okrnjeno vsebinsko delo Ekonomsko-socialnega sveta.

Poslanska vprašanja
Poslanska vprašanja ministrskemu zboru se nanašajo tudi na varnostni položaj v državi, postavitev žične ograje na meji s Hrvaško, domnevno sporna ravnanja bank, razmere v ljubljanskem kliničnem centru in na pogajanja s sindikati javnega sektorja.