Lastnik bo imel več vpliva na postopek uradnega ocenjevanja vrednosti njegove nepremičnine. Foto: BoBo
Lastnik bo imel več vpliva na postopek uradnega ocenjevanja vrednosti njegove nepremičnine. Foto: BoBo

DZ je s 36 glasovi za in 24 proti za novega nadzornika Slovenskega državnega holdinga (SDH) imenoval Janeza Vipotnika. Na to mesto ga je predlagala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. V nadzornem svetu bo nasledil Barbaro Smolnikar, ki je odšla v upravo Zavarovalnice Triglav.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je v predstavitvi predloga v drugi obravnavi med drugim dejal, da je cilj pred novim splošnim vrednotenjem nepremičnin, predvidenim za prihodnje leto, odpraviti pomanjkljivosti v veljavnem zakonu, na katere je leta 2013 opozorilo ustavno sodišče.

Novi zakon bo tako predvidoma določneje opredelil sistem vrednotenja, tako da bo vrednosti mogoče uporabiti tudi za potrebe obdavčenja. Zakon bo merila določil v tolikšnem obsegu, da bo zadoščeno zahtevam ustave, hkrati pa bo ta določitev dovolj prožna, da se bo lahko pri vrednotenju sledilo spremembam na nepremičninskem trgu, je povedal Božič. Cilj je namreč dobiti vrednosti, ki bodo čim boljši približek realnim tržnim vrednostim.

Novi zakon bo tudi omogočil sodelovanje javnosti v postopkih oblikovanja modelov vrednotenja, in sicer prek javnih razgrnitev predlogov modelov po občinah, poleg tega bo lastnikom zagotovil pravno varnost. Zadnje je pomembno tako zaradi odločbe ustavnega sodišča glede obdavčitve kot tudi zaradi dejstva, da se podatki o pripisani vrednosti uporabljajo v različne namene, med drugim za določanje pravic iz javnih sredstev, in lahko vrednosti vplivajo npr. na višino socialnih transferjev.

Lastniki bodo lahko tako ugovarjali pripisani posplošeni vrednosti nepremičnine, in sicer z dokazovanjem posebnih okoliščin, ki jih siceršnje vrednotenje ne bo zajelo, tako da se bo lahko vrednost njihove nepremičnine zvišala ali znižala.

Geodetska uprava bo zdaj oblikovala nove modele vrednotenja za posamezne vrste nepremičnin, o modelih bo, kot omenjeno, potekala javna obravnava z razgrnitvijo po občinah, sledilo bo novo generalno vrednotenje. Predvideno je, da bodo lastniki nepremičnin o novih pripisanih vrednostih obveščeni decembra 2018.

Razprava poslancev v prvi obravnavi na plenarni seji in na matičnem odboru se je vrtela predvsem okoli posledic vrednotenja na morebitno poznejšo obdavčitev nepremičnin.

Del opozicije je menil, da predloga ne bi smeli sprejeti, ker bo dejansko opredelil osnovo za davek na nepremičnine, glede tega davka pa ni še nič znanega. Opozarjali so, da je pričakovati višje vrednosti nepremičnin od zdajšnjih, kar pomeni, da bodo lastniki z davkom bolj obremenjeni, najbolj naj bi bili prizadeti socialno šibkejši. Omenjalo se je, da gre dejansko za tiho uvedbo davka na nepremičnine in da je vsebina zakona spet protiustavna. V SDS-u so ob tem napovedali, da bodo storili vse za to, da zakon ne bo uveljavljen, tudi z novo pobudo za presojo ustavnosti.

Ministrstvo za finance je na drugi strani poudarjalo, da sam zakon o množičnem vrednotenju ne določa nobenih dodatnih pravic ali obveznosti oz. obremenitve lastnikov.

Na podlagi mnenj predstavnikov kmetov in lastnikov gozdov je bilo veliko tudi opozoril glede vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč. Ta se bodo po novem vrednotila na podlagi namenske, ne pa dejanske rabe, kar pomeni, da se bodo stavbna zemljišča, na katerih se dejansko kmetuje, vrednotila kot stavbna.

Seja DZ-ja do zdaj:
- Ponedeljek
- Torek
- Sreda


Nižjih nadomestil ne bo
DZ je s 46 glasovi za in 19 proti sklenil, da predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, s katerim bi NSi razbremenil delodajalce in skrajšal 30-dnevni čas delodajalčevega kritja bolniških nadomestil na 15 dni, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Predlog po besedah Mateja Tonina (NSi) prinaša več solidarnosti pri ureditvi bolniških nadomestil in večjo enakost pred zakonom. Spomnil je, da zdajšnja ureditev lahko zlasti samostojne podjetnike pahne v velike težave. Po drugi strani vlada meni, da bi sprejetje predloga povzročilo zmanjšanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Krajše obdobje izplačevanja nadomestila v breme delodajalca, samozaposlene osebe ali družbenika bi po njenih navedbah pomenilo širitev te pravice v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Glede na omejena sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje bi to posledično pomenilo, da bi morali bistveno krčiti zdravstvene storitve, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je opozorila vlada.

Drugi poskus znižanja DDV-ja neuspešen
Po več poskusih, da bi se stopnji DDV-ja vrnili na predkrizno raven, je parlamentarno pot sklenil tudi predlog SDS-a za njegovo znižanje in za uvedbo dodatne nižje stopnje. Natančneje: splošna stopnja DDV-ja bi se znižala z 22 na 20 odstotkov, nižja pa z 9,5 na 8,5 odstotka, in bi se uvedla dodatna nižja stopnja za osnovne življenjske proizvode. Poslanske skupine, razen NSi-ja, predloga niso podprle. Zmotilo jih je predvsem to, da ni načrta, s čim bi nadomestili izpad prihodkov iz naslova DDV-ja v proračunu.

Navedbe Marka Pogačnika (SDS), da bi s tem razbremenili državljane, najbolj tiste z najnižjimi dohodki, ter spodbudili gospodarsko rast in potrošnjo, s čimer bi pozitivno vplivali na prilive v proračun, večine niso prepričale. V DeSUS-u, SD-ju in Levici so izrazili dvom o tem, da bi se to zares odrazilo v nižjih cenah, saj ni zagotovil, da trgovci tega ne bi izkoristili za dvig marž.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je predlagal, da se razprava o DDV-ju opravi po sprejetju reforme posodobljenega sistema DDV-ja, ki ga Evropska komisija napoveduje v prvem četrtletju prihodnjega leta. Ob razpravi o davkih pa so v DeSUS-u prst usmerili v zvišanje davka na luksuzne dobrine, v Levici pa v večjo obdavčitev kapitala in v uvedbo obdavčitve premoženja, posebej tistega velike vrednosti.

Rdeča luč zakonu v zvezi z Uberjem
DZ je sklenil, da predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki so ga z željo odpreti vrata delitveni ekonomiji na področju prevozov, Uberju, pripravili v poslanski skupini SDS-a, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanci SDS-a so želeli s predlagano rešitvijo omogočiti, da bi se zasebna lastnina lahko uporabila v tržne oz. komercialne namene. Predlagali so, da določbe ne bi veljale za posredovanje prevoza med fizičnimi osebami ali med podjetjem z licenco in fizično osebo, postavili pa so tudi nekatere pogoje. Da teh prevozov ne bi smeli opravljati vozniki začetniki oz. mladi vozniki, da bi morali imeti zavarovane tudi sopotnike in da teh prevozov ne smejo opravljati tisti, ki imajo kazenske točke.

"Menimo, da bi s tem predlogom odprli nekaj novega, da bi stopili v korak s časom, da ne moremo več zapirati oči pred modernizacijo," je v sredo v splošni razpravi predloga novele poudaril Žan Mahnič (SDS).

Dotaknil se je tudi očitkov, da je Uber izkoriščevalski. Zadeva bi bila po njegovih pojasnilih pregledna, in sicer tako, da bi bil Uber povezan s strežniki finančne uprave, da bi za Uber in druge platforme, ki bi prišle v Slovenijo, vozili na način, da se plačujejo vsi davki in prispevki. Za Uber bi po predlogu, če bi ga spremenili v to smer, lahko vozil nekdo z licenco oz. taksist. Tako bi spodbujali zdravo konkurenco, ki je v Sloveniji potrebna, je še dodal.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek je medtem ocenil, da predlog zakonske podlage ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ker ne zagotavlja enakopravnega dostopa do trga dela, izkrivlja konkurenco na področju upravljanja javnega prevoza potnikov in ne omogoča učinkovitega nadzora. V poslanskih skupinah SMC-ja, SD-ja, DeSUS-a in Levice so delili mnenje vlade, da predlagana rešitev omogoča neenakopraven dostop do trga dela, izkrivlja konkurenco na področju javnega prevoza potnikov in ne omogoča aktivnega nadzora nad tem. Poudarili so tudi, da bi bila predlagana novela namenjena določenemu podjetju, Uberju, ki da je tudi simbol ekstremne prekarizacije.

Poslance SDS-a so podprli le v poslanski skupini NSi-ja, kjer so delili mnenje, da prihajajo nove tehnologije in da tehnologija prehiteva zakonodajo.

Prepoved vertikalnega povezovanja lekarn
DZ je s 55 glasovi za in 17 proti sprejel predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti, ki so ga vložili poslanci SMC-ja, DeSUS-a in poslanka SD-ja Bojana Muršič. Novela podaljšuje prehodni rok za prepoved vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti s konca januarja 2018 na konec leta 2019.

Po mnenju predlagateljev je treba zagotoviti, da je izvajalcem lekarniške dejavnosti omogočena izvedba postopkov prodaje tako, da ne bodo prodajali pod prisilo. To po besedah poslanca SMC-ja Bojana Kranjca kot prvopodpisanega pod predlog pomeni, da jim je za prodajo, prilagoditev oziroma uskladitev poslovanja po zakonu treba zagotoviti dovolj dolgo prehodno obdobje.

Zakon o lekarniški dejavnosti, ki ga je DZ sprejel 15. decembra lani, prepoveduje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti. To pomeni, da izvajalci lekarniške dejavnosti ne bodo smeli biti povezani s pravnimi osebami, ki zdravila izdelujejo ali se ukvarjajo s prometom z njimi na debelo.

Ministrstvo za zdravje je zagotovilo, da je pri snovanju predloga sledilo načelu, da morata biti nosilec in izvajalec lekarniške dejavnosti popolnoma neodvisna pri opravljanju svojega dela.

Stanovanja veteranskim policistom
DZ je s 60 glasovi za in tremi proti sprejel dopolnitve zakona o delu v policiji, ki so jih predlagali v SDS-u. Invalidsko upokojeni policisti, svojci umrlih policistov in veterani vojne za Slovenijo bodo v skladu z njimi lahko zadržali pravico do službenih stanovanj. Po poročanju medijev je bil zakon vložen zato, da junaku osamosvojitvene vojne in vojnemu veteranu Branku Šalamunu grozi deložacija iz stanovanja ministrstva za notranje zadeve. V skladu z dopolnitvami bodo lahko zaposleni v policiji ali vojni veterani v primeru, ko se morajo invalidsko upokojiti, še naprej za nedoločen čas najemali službeno stanovanje, v katerem bivajo.

Enako velja za družino zaposlenega v policiji ali vojnega veterana, če ta umre. Po veljavni ureditvi namreč zaposleni na policiji ob invalidski upokojitvi ali v primeru smrti njegova družina ohrani službeno stanovanje, v katerem biva, le, če se zanj ne zanima aktivni policist. Sprejete dopolnitve bodo po navajanju SDS-a prinesle rešitev za približno 30 ali 40 primerov.

Vlada je predlog SDS-a ocenila kot pozitivnega v svojem namenu, a pravno in sistemsko pomanjkljivega. Ustrezno dodelani predlogi bodo po navedbah vlade vključeni v predlog zakonskih sprememb, ki bo v obravnavo predložen na začetku leta 2018.
Video: Posnetek dozdajšnjega poteka seje (v več delih)

DZ je s 36 glasovi za in 24 proti za novega nadzornika Slovenskega državnega holdinga (SDH) imenoval Janeza Vipotnika. Na to mesto ga je predlagala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. V nadzornem svetu bo nasledil Barbaro Smolnikar, ki je odšla v upravo Zavarovalnice Triglav.