Na isti seji bodo obravnavali tudi predlog za imenovanje predsednika in podpredsednika omenjene komisije, ki naj bi jo vodil predsednik državnega zbora Gregor Virant.

Razširitev pristojnosti skupnemu odboru naj bi bila potrebna zato, da bo DZ lahko obravnaval finančni sveženj šestih zakonov, ki jih predlaga vlada, saj večina delovnih teles še ni ustanovljenih. Z razširitvijo pooblastil skupnemu odboru bo lahko obravnaval zadeve vseh področij, razen s področij že ustanovljenih delovnih teles.

Ustanovitev ustavne komisije pa naj bi bila potrebna zaradi torkovega dogovora vrha parlamentarnih strank, da bodo v parlament vložile predlog ustavne spremembe, s katero bi v ustavi določili najvišjo dovoljeno višino javnega dolga. Po na današnjem kolegiju sprejetem dogovoru bo ustavno komisijo vodil predsednik Liste Virant Gregor Virant, dve mesti podpredsednikov pa bosta pripadli SDS-u in SD-ju.

Kolegij je danes sprejel tudi sklep, da bo DZ pet od šestih finančnih zakonov, ki jih je zaradi slabega položaja javnih financ v parlament vložila vlada, obravnaval po nujnem postopku. Po rednem postopku bodo obravnavali novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, po nujnem postopku pa novelo zakona o javnih financah, zakon o razvojnem načrtovanju, novelo energetskega zakona, novelo zakona o prevzemih ter zakon o hipotekarni in komunalni obveznici.

Tri zakone bi lahko poslanci v DZ-ju po besedah predsednika Viranta obravnavali že na t. i. mandatarski seji, ki je predvidena za soboto, 28. januarja, dva - zakon o razvojnem načrtovanju in novelo zakona o javnih financah - pa, ko pridobijo vsa potrebna mnenja.

Zahtevi za sklic izredne seje, na kateri bi razpravljali o spremembah zakona o vladi, sta se predlagateljici Pozitivna Slovenija in SD odpovedali.