Po besedah ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča izid glasovanja ni nepričakovan, a zgodba zanj še ni končana. "Slovenija potrebuje učinkovitejše in bolj transparentne kazenske postopke, in dokler bom minister, se bom za to zavzemal," je dejal in napovedal, da bo ministrstvo naslednji korak storilo že v ponedeljek. Poudaril pa je, da so odločevalci tisti, ki so v parlamentu. "Mi smo svoje opravili in bomo to počeli, dokler bomo na ministrstvu," je dejal.

Klemenčič: Stroka je zakon podrla, zato ne bomo obupali
"Tega zakona ne jemljem kot svojega. Ta zakon so kljub različnim manipulacijam, da ga stroka ne podpira, podprli izrecno predsednik vrhovnega sodišča, generalni državni tožilec, v zadnjih tednih prvostopenjski sodniki. Varuhinja človekovih pravic pa je zanikala, da bi zakon posegal v človekove pravice," je dejal Klemenčič.

Po ministrovih navedbah je njegova dolžnost in dolžnost njegovih sodelavcev, da storijo nekaj na tem področju, ker da je vsakemu povprečnemu Slovencu jasno, da morajo reformirati kazensko pravosodje. Dodal je, da še nobeni vladi in še nobenemu ministrstvu ni uspelo teh sprememb pripeljati do državnega zbora. "Zdaj imamo vsaj spisek ljudi, ki so glasovali proti tem spremembam. Upam, da bo že čez mesec ali dva drugače, ker obupali ne bomo," je zagotovil Klemenčič.

Kateri so bili pomisleki proti zakonu
Največ pomislekov je bila deležna ureditev, po kateri bi se tožilstvo spodbujalo, da manj uporablja institut sodne preiskave in namesto njega uporablja institut posameznih preiskovalnih dejanj. Zato so nekateri noveli očitali, da tako rekoč ukinja sodno preiskavo, kar pa postopkov ne bo skrajšalo, kot je to menilo ministrstvo, pač pa le podaljšalo. Na drugi strani so na ministrstvu opozarjali, da je Slovenija ena izmed še redkih držav, ki še pozna sodno preiskavo.

Drugi glavni očitek predlogu novele je letel na ureditev, po kateri bi lahko policija in tožilstvo osumljence in priče zaslišala že v predkazenskih postopkih. To je sicer mogoče že zdaj, a tovrstne izpovedbe na sodišču nimajo velike dokazne vrednosti. Po predlogu bi se to spremenilo, in sicer tako, da bi lahko sodišče svojo odločitev oprlo tudi na te izpovedbe. Ker pa bi bilo zaslišanje mogoče opraviti tudi brez odvetnika (če bi bilo posneto), so nekateri opozarjali, da bi lahko to poslabšalo položaj osumljencev, saj si nekateri odvetnika ne morejo privoščiti.

Tako rekoč vse do konca obravnave v DZ-ju so podporo noveli napovedovali v SD-ju, a se je zapletlo, ko je DZ podprl dopolnilo NSi-ja, po katerem bi rok, v katerem je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbe iz prejšnjega sistema, podaljšali do leta 2020. Takrat so v SD-ju noveli podporo odrekli, kar je bilo za njeno sprejetje morda tudi odločilno.

Kako so glasovali poslanci?
Za novelo je glasovala velika večina poslancev SMC-ja, podprlo jo je tudi nekaj poslancev DeSUS-a in NSi-ja. V skladu z dopoldanskimi napovedmi so bili proti v SDS-u, SD-ju, Levici in poslanski skupini nepovezanih poslancev. Skupaj je noveli nasprotovalo 31 poslancev.

Novelo zakona ustavil veto državnega sveta
DZ je novelo zakona o kazenskem postopku potrdil 20. septembra, potem ko je zanjo glasovalo 32 poslancev, proti pa jih je bilo 20. Za zakon so glasovali zgolj poslanci SMC-ja, proti pa poslanci SD-ja, večina poslancev DeSUS-a, poslanci Levice in poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Državni svet je 26. septembra izglasoval veto na novelo, saj je presodil, da slabša položaj osumljencev in preveč omejuje sodno preiskavo. Tudi odbor za pravosodje je konec septembra presodil, da novela ni ustrezna.

Tokratna predstavitev stališč poslanskih skupin je pokazala, da je vnovična podpora noveli vprašljiva. Podpirali so jo le le v SMC-ju in NSi-ju, medtem ko so v DeSUS-u odločitev prepustili vsakemu posameznemu poslancu.

Podpora SD-ja, DeSUS-a vprašljiva
Jan Škoberne (SD) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin izpostavil, da je zakon v večjem delu sicer dober, a jih je v SD-ju zmotilo "podtaknjeno dopolnilo" NSi-ja, "sprejeto v zadnjem trenutku", ki v določenih primerih možnost vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti podaljšuje do leta 2020. Dopolnilo po Škobernetovih besedah omogoča tudi rehabilitacijo sodelavcev okupatorja, v kar pa v SD-ju ne bodo privolili.

"Dopolnilo omogoča samo to, da lahko oškodovanec pred slovenskimi sodišči dokaže, da je bil pred jugoslovanskimi sodišči krivično obsojen. Kaj je s tem narobe? Vsi, ki temu nasprotujete, podpirate apartheid," je bil nasprotno oster Matej Tonin (NSi). Tudi Jasna Murgel (SMC) je opozorila, da dopolnilo ne prinaša še ničesar, razen tega, da bo imel nekdo, ki meni, da mu je bila s sodbo v prejšnjem sistemu povzročena krivica, možnost, da to dokaže. "Ne pomeni pa avtomatične rehabilitacije," je dejala.

V DeSUS-u po besedah Marjane Kotnik Poropat o tem, kakšne rešitve prinaša novela in kakšni bodo njeni učinki, obstajajo različna mnenja, zato je napovedala, da bodo odločitev o tem, kako bodo glasovali, prepustili vsakemu posameznemu poslancu.
SMC: Tu ni mesta za ideologijo
Obstoječi sistem v kazenskem postopku ščiti "velike ribe" v državi tako, da lahko izigravajo sistem in ljudi, s katerimi so pri svojem delovanju imeli opravka, je v izjavi novinarjem pred ponovnim glasovanjem poudarila vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer.

"Odgovornost za to, da bo ta sistem ostal takšen, kot je, če veto ne bo preglasovan, bo v rokah tistih, ki bodo danes glasovali proti," je opozorila.

Odzvala se je tudi na nasprotovanje noveli v nekaterih poslanskih skupinah iz ideoloških razlogov. Kustec Lipicerjeva zagotavlja, da v noveli zakona ni mesta za ideologijo, pač pa zgolj za ureditev, ki omogoča, da vsi ljudje lahko zakonito poiščejo svojo pravico.
Poslanka Jasna Murgel je ponovila razloge za večinsko podporo SMC-ja noveli zakona in spomnila, da že 20 let potekajo razprave o tem, kako bi spremenili zakon o kazenskem postopku. Med drugim je poudarila aktivnejšo vlogo policije in tožilstva na tem področju ter izboljšan položaj osumljencev in prič.

V SMC-ju so že napovedali ponovno vložitev predloga zakona, če bo tokratni po vetu končal zakonodajno pot. Glede na to, da nekatere poslance moti vsebina dopolnila NSi-ja, se poraja vprašanje, ali v ponovnem predlogu teh rešitev ne bo.

"Prva zaveza SMC-ja ob vstopu v politiko je bila skrb za pravno državo," je na to vprašanje odgovorila Kustec Lipicerjeva in napovedala nadaljnja prizadevanja tudi v primeru novele zakona o kazenskem postopku. Kaj to pomeni, težko oceni, je dodala. A je po njenih navedbah ključno iskanje večinske podpore za rešitve, ki so v noveli vsebinsko že določene.

Ob tem je spomnila na nekatere izjave poslanskih skupin, da so vsebinske rešitve v noveli dobre, a da je ne bodo podprli. "Oprostite, je to odgovorna demokratična drža političnih strank?" je z vprašanjem kolegom v poslanskih skupinah sklenila Kustec Lipicerjeva.

Večina opozicije novele ne podpira
V preostalih poslanskih skupinah so izrecno napovedali, da novele ne bodo podprli. Vinko Gorenak (SDS) je ob tem spomnil, da podpora noveli ni odvisna od opozicije, ampak od koalicije. Zakon po njegovem mnenju "podpira le minister Klemenčič s svojo ekipo", medtem ko mu vsi drugi nasprotujejo, vključno z notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar. Glede napovedi NSi-ja, da bo zakon podprl, pa je izrazil upanje, "da je bila to le pomota".

Violeta Tomić (Levica) je dejala, da večina rešitev v noveli ni spornih, je pa v njej tudi nekaj takih, ki bi imele več negativnih kot pozitivnih posledic. "Predlagali smo, da to spremenimo, a se je minister odločil, da gre na vse ali nič," je dodala.

Bojan Dobovšek je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev ocenil, da mora zakonodaja slediti spremembam v kriminaliteti. Pri tem mora biti operativna in ne sme iti na škodo človekovih pravic, kar pa ne velja za predlagano novelo, zato je napovedal, da bodo v poslanski skupini glasovali proti.

Zakon o obrambi s široko podporo
Predlogu zakona o obrambi se je v prvem branju obetala potrebna dvotretjinska večina navzočih poslancev (ki je za končno sprejetje tudi potrebna). Le v Levici so namreč napovedali, da mu bodo nasprotovali. Vprašljivejša pa je podpora v drugem branju, saj jo v NSi-ju in SDS-u pogojujejo s podporo njihovim dopolnilom. Več poslancev je opomnilo, da zakon premalo poudarka daje kibernetski varnosti.

Poslanke in poslanci so nato s 55 glasovi za in šestimi proti s potrebno dvotretjinsko večino navzočih poslancev potrdili, da je predlog zakona o obrambi primeren za nadaljnjo obravnavo. Za zakon o službi v Slovenski vojski pa so takšen sklep sprejeli s 55 glasovi za in brez glasu proti. Vprašljivejša je podpora zakonodaji v drugem branju.

Obvezno vlaganje v umetnost sprejeto
DZ je obravnaval tudi predlog novele krovnega zakona v kulturi, s katero bi Slovenija po zgledu tujih držav uvedla obvezujoč delež za umetniške stvaritve v investicijskih projektih, financiranih z javnimi sredstvi. Predlog novele je po skrajšanem postopku vložila poslanska skupina SMC-ja s prvopodpisanim poslancem Draganom Matićem.

DZ je novelo zakon sprejel s 55 glasovi za in 13 proti. Zakon uvaja obvezujoč delež za umetniške stvaritve v investicijskih projektih, financiranih z javnimi sredstvi. Po tem ukrepu bodo investitorji ob obnovi ali gradnji javne investicije na ravni države manjši del investiranega zneska namenili likovni umetnosti.

Nova člana programskega sveta RTV-ja
Poslanke in poslanci so z 48 glasovi za in 16 proti potrdili predlog mandatno-volilne komisije za imenovanje novih članov programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS). To sta postala Marjan Dora in Matej Weissenbach.