Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.5 od 8 glasov Ocenite to novico!

Poudarki

  • Opozicija: Zakon ni tako slab
  • Uvedba vajeništva je predvidena prihodnje leto
DZ
Poslanci se bodo seznanili tudi s spremembami odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem, s katerimi se Znanstvenoraziskovalno središče (ZRS) Koper črta kot član univerze. ZRS je namreč lani izstopil iz univerze in postal javni raziskovalni zavod. Foto: DZ/Barbara Žejavac
       Lahko bi rekli končno. Po treh poskusih SDS-a imamo le na mizi zakon o vajeništvu, ki ga je pripravila vlada.       
 Tomaž Lisec (SDS)
Vajeništvo
Vključitev v vajeništvo po zakonskem predlogu ne bo obvezna ne za delodajalce ne za dijake. Foto: BoBo
       Morda je zakon nekaj, kar res čakamo predolgo, a smo to dobili zgrajeno na način, da ga lahko pozdravimo in da lahko z njim odgovorimo na ključne dileme.       
 Jan Škoberne (SD)
Maja Makovec Brenčič
V prvih letih ministrica Makovec Brenčičeva pričakuje do 200 vajencev na generacijo. Foto: DZ/Barbara Žejavac
DZ je razpravljal o predlogu priporočila SDS-a, s katerim bi DZ vlado in vrhovno tožilstvo pozval k ustreznejši ureditvi prevzema pregona od zasebnega tožilca po zavrženju ovadbe na tožilstvu. Koalicija meni, da priporočilo ni potrebno, ker da je vlada že pripravila ustrezne spremembe, večji del opozicije pa ga pozdravlja.

DZ: Zakonu o vajeništvu se v prvem branju obeta podpora

Redna seja DZ-ja
16. februar 2017 ob 08:16,
zadnji poseg: 16. februar 2017 ob 16:02
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

DZ je v okviru prve obravnave opravil razpravo o zakonu o vajeništvu. Zakonu se obeta podpora. Poskusna uvedba vajeništva je predvidena za šolsko leto 2017/2018.

Zakon je predstavila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Po njenih besedah sistem vajeništva ni pomemben zgolj zato, ker bo poklicno izobraževanje mladih približal potrebam delodajalcev, ampak tudi, ker prinaša nove možnosti za zaposlovanje mladih. Pomembno se ji zdi, da bo vajencu pri delodajalcu zagotovljeno socialno varstvo, da mu bo pripadala nagrada in da ta ne bo vplivala na pravico do socialnih transferjev družine.

Vajeništvo bodo po besedah ministrice začeli uvajati postopoma že v naslednjem šolskem letu, pri čemer v prvih treh letih pričakuje do 200 vajencev na generacijo.

Redna februarska seja do zdaj:
- Ponedeljek
- Torek
- Sreda


Koalicija za
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so koalicijske stranke napovedale, da bodo zakon podprle.

V SMC-ju se po besedah Ivana Škodnika zavedajo, da vajeništvo ni čudežno zdravilo proti brezposelnosti mladih, lahko pa odigra pomembno vlogo. "Obstajajo dokazi, da osebe, ko končajo poklicno izobraževanje in usposabljanje, zlasti pa osebe, ki končajo vajeništvo, praviloma lažje preidejo v zaposlitev," je dejal poslanec.

Jan Škoberne (SD) je odgovoril na nekatere kritike, da vlada z zakonom v DZ prihaja pozno: "Morda je zakon nekaj, kar res čakamo predolgo, a smo to dobili zgrajeno na način, da ga lahko pozdravimo in da lahko z njim odgovorimo na ključne dileme." Je pa to, kako bo zakon deloval, odvisno predvsem od tistih, ki jih zadeva, je poudaril.

V DeSUS-u po besedah Petra Vilfana zakon podpirajo, ker po njihovem prepričanju vzpostavlja pravi odnos med dijakom in tistimi, ki bodo nudili vajeništvo, prav tako pa dijaku zagotavlja kakovostno usposabljanje, spremljanje vajeništva in varnost. Posebej pa ga pozdravljajo, ker omogoča, da se v sistem vključijo tudi brezposelni, "saj s tem krepimo vseživljenjsko učenje".

Opozicija: Zakon ni tako slab
V večjem delu opozicije so v predstavitvi stališč poslanskih skupin ocenili, da zakon ni tako slab, a dodali, da bo treba nekatere dele v nadaljnji obravnavi temeljito popraviti. Menili so tudi, da vlada z zakonom zamuja. "Lahko bi rekli končno. Po treh poskusih SDS-a imamo le na mizi zakon o vajeništvu, ki ga je pripravila vlada," je dejal Tomaž Lisec (SDS).

Osnutek zakona se jim ne zdi "tako napačen, je pa slabši, kot je bil predlog SDS-a, predvsem bolj birokratski", je dejal. V nadaljnji obravnavi zakona bo treba po mnenju SDS-a natančneje določiti predvsem vlogo poklicnih zbornic, "katerih vloga je prevelika, prevelika teža se daje tudi sindikatom".

"Vsak izgubljeni dan na tem področju pomeni slabši izobraževalni sistem in bolj otežen prehod iz izobraževanja v zaposlitev," je dejal Jožef Horvat (NSi) in tako tudi on obžaloval, da je vlada zakon pripravljala tako dolgo.

Zakon je po oceni poslanca sicer korak v pravo smer, a nikakor ni optimalen. Predvsem čas, ko je vajenec pri delodajalcu in v šoli, bi moral biti po njegovem mnenju daljši. To bi omogočilo, da bi lahko procesi potekali nemoteno daljše obdobje. Kljub temu meni, da si zakon zasluži priložnost, zato ga bodo v prvem branju podprli.

NP: Ključno je, da se vključijo dijaki
Podporo v prvem branju je napovedala tudi Alenka Bratušek. V poslanski skupini nepovezanih poslancev namreč ocenjujejo, da bo vajeništvo mladim omogočilo zgodnejšo poklicno socializacijo in bolje povezalo izobraževalni sistem ter gospodarstvo. Se jim pa zdi ključno, da se v nadaljnji proces sprejemanja vključijo dijaki, "navsezadnje bo zakon najbolj vplival prav na njihovo prihodnost".

ZL izrazito proti
Izrazito odklonilen odnos do zakona imajo v ZL-ju. Po besedah Mihe Kordiša je težava v tem, da zakon ne zasleduje ciljev mladih, ampak cilje delodajalcev, ki jih subvencionira. Zelo hitro se bo po mnenju Kordiša tudi zgodilo, da bodo delodajalci vajeniški sistem izkoriščali za pridobivanje cenene delovne sile. "Lahko se zgodi, da bomo dobili le še en derivat prekarne oblike," je opozoril.

O tem, ali je zakon primeren za drugo obravnavo, bodo poslanci odločali v petek.

Poklici v prvem letu
Na ministrstvu za prvo leto načrtujejo vključitev vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja: oblikovalec kovin - orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir. Na ministrstvu so napovedali, da bodo vajeniško obliko izobraževanja uvedli postopno. Pilotno jo bodo preizkusili na omejenem številu programov in za omejeno število vajencev, šol in delodajalcev. Vajenec bo imel status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa.

Vključitev v vajeništvo po zakonskem predlogu ne bo obvezna ne za delodajalce ne za dijake. Vključeni pa bodo tisti delodajalci, ki bodo imeli prosta vajeniška delovna mesta in bodo za izvajanje vajeništva izpolnjevali vse zahtevane pogoje. V dijaški in študentski organizaciji zakonu niso naklonjeni, saj po njihovem mnenju sledi interesu gospodarstva in ne vajencev.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so zakon pozdravili, a hkrati opozorili, da je ministrstvo spreminjalo predlog brez dogovora z zbornico, zato z zakonom niso popolnoma zadovoljni.

G. C., Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
Šentvid
# 16.02.2017 ob 08:58
V starih dobrih časih to je bilo " usmerjeno izobraževanje " za potrebe državnih podjetji .
Ali ni nov zakon podoba , podobi .
Kot vajenec šel sem obrtniku , krojaču ,sklenil sem pogodbo in potem sem se vpisal v šolo . V vsak dan sem šél v šolo , a v vsak drugi dan v tednu na prakso . Imel sém odprto delovno knjižico , plačano zdravstveni i plačo .
In kaj je v novem zakonu novo ,plagiat starega .
Pa srečno vajenci!
Mijalko Rasnički preess
V_n_u_k
# 16.02.2017 ob 17:25
" Vaja dela mojstra " , ne samo FDV !
Dr. Kumrovec
# 16.02.2017 ob 12:56
Problem je da gospodarstvo temelji na izkoriščanju - plemenitenju kapitala na račun delavcev. Gospodarstvo ne bo nikoli dostojno skrbelo za delavce, to je naloga države. Država mora oblikovati pravo strategijo, zakonodajo in skozi akcijski načrt realizirati zastavljene cilje.
felipesko
# 16.02.2017 ob 11:58
DZ: Prva obravnava zakona o vajeništvu

Tematika,ki jim je pisana na roko............
povzetek
# 16.02.2017 ob 17:44
@slobajker
[i"]Vajeništvo v sedanjih časih sploh ni mogoče ,ker vsa podjetja gledajo samo dobiček ,delavec ni vreden nič"
V katerih časih pa si ti živel, da je bilo pa z vajeništvom drugače?
Sicer pa vajenec ni enako delavec.
Veliki gospod
# 16.02.2017 ob 16:49
Cim prej srecati mladino z realnostjo!!!
mkrebs
# 16.02.2017 ob 23:32
V dijaški in študentski organizaciji zakonu niso naklonjeni, saj po njihovem mnenju sledi interesu gospodarstva in ne vajencev.

Očitno si ne želijo kdajkoli delati
andreas
# 16.02.2017 ob 17:00
Za tiste s kratkim spominom: dualni sistem izobraževanja je bil uveden v srednje šole leta 1998, z enakimi 'pilotnimi programi'
Potem je to nekaj let delovalo, kakor pravi 'vajeniški sistem', od leta 2007 naprej pa je ugašal.
In sedaj se odkriva 'topla voda'
povzetek
# 16.02.2017 ob 09:21
"V dijaški in študentski organizaciji zakonu niso naklonjeni, saj po njihovem mnenju sledi interesu gospodarstva in ne vajencev."
Reakcionarne sile se oglašajo.
REsnica
# 16.02.2017 ob 22:08
... raje povečajmo kazni za CP prekrške, da bo dovolj vsaj za revno malico v parlamentu....
REsnica
# 16.02.2017 ob 22:06
ne bi bilo demokratično, če bi sprejeli tudi drakonske kazni za vse, ki bi poskušali s tem zakonom kakorkoli izkoriščati mlade vajnce...

pot v pekel naj bi bila tlakovana z dobrimi nameni, pravijo verniki... vedo to iz lastnih izkušenj?
Dajo
# 16.02.2017 ob 21:33
Prepozno saj bodo roboti nadomestili šefe.
oliva
# 16.02.2017 ob 20:26
Pozdravljam.
slobajker
# 16.02.2017 ob 17:23
Vajeništvo v sedanjih časih sploh ni mogoče ,ker vsa podjetja gledajo samo dobiček ,delavec ni vreden nič,spet bodo samo pobirali subvencije v,vajenec bo pa dobil papir da je opravil prakso ,tako kot je zdaj !!!! Državne subvencije za zaposlovanje in podobne je treba absolutno ukiniti ,ker se samo izkorišča !!!!
Kazalo