Vlada se je odločila RTV-prispevek z novim letom znižati za deset odstotkov. Foto: BoBo
Vlada se je odločila RTV-prispevek z novim letom znižati za deset odstotkov. Foto: BoBo

Koordinacija novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija je vlado pozvala, naj državljanom najprej razloži, kako je ugotovila, da je z 9 milijoni evrov manj denarja mogoče izvesti vse zahtevane naloge RTV-ja. Od nadzornega in programskega sveta pa pričakujejo, da bosta od vlade zahtevala, da sklep o znižanju rtv-prispevka prekliče, in da bosta storila vse za zaščito uredniške, upravne in finančne neodvisnosti Radiotelevizije Slovenija.

Miha Lampreht
Dežurno radijsko uredništvo 1. programa Radia Slovenija, ki deluje 24 ur na dan 365 dni v letu je edino tovrstno novinarsko dežurstvo v Sloveniji. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Mark Webber in Sebastian Vettel
Formula ena ali izvirna radijska igra - kaj vse bo moralo s programa? Foto: EPA
Studio ob 17h: Kakšna bo usoda RTV Slovenija?

Vlada se je odločila RTV-prispevek z novim letom znižati za deset odstotkov, vodstvo javnega servisa pa zato napoveduje manj radijskih in televizijskih oddaj ter izgubo kar do 400 delovnih mest.

"Vlada je s tem sklepom dala signal, kaj namerava drugo leto. Povprečna plača junija letos je bila tri odstotke nižja od lanske junijske, cene so po podatkih statističnega uradna višje. Poročilo Računskega sodišča kaže, da je v poslovanju RTV-ja še veliko rezerv, če bi delali po zakonu. Vsi zavodi so prisiljeni delati z manj denarja. Z zmanjšanjem sredstev pa bi vseeno lahko opravili vse, kar je predvideno z zakonom," je v radijski oddaji Studio ob 17h povedal direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Miro Petek.

V priloženem posnetku na desni strani lahko poslušate celotno oddajo Studio ob 17h, v kateri so gostje razpravljali o usodi RTV-ja Slovenija!

Prihranek na gospodinjstvo je ...
"Mi smo en ogromen pogon: pet lokacij, 2.500 sodelavcev, 15 programov," pa je poudaril generalni direktor RTV-ja Marko Filli in dodal: "Ko je vlada dovolila, da se podraži dodatno zdravstveno zavarovanje za kar štiri evre na posameznega družinskega člana in pa trošarine za becin ... nihče ni trznil!"

"Mislim, da ta en evro za gospodinjstvo ne bo prinesel nobenega prihranka, bo pa bistveno vplival na televizijo," se je strinjal tudi Marko Milosavljević, predstojnik katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede. Ozrl se je na zgodovino financiranja javnega zavoda in povzel: "RTV Slovenija je vedno odvisen od dobre volje vlade!"

"Bilo bi iluzorno trditi, da kriza v drugih državah ne vpliva na javne servise, toda takšnega pojava, kot smo mu priča v Sloveniji - da bi za 10 odstotkov znižali obstoječo naročnino - ni nikjer," pa je iz Bruslja sporočil svetovalec evropske radiotelevizijske unije (EBU) Boris Bergant in posebej poudaril vlogo RTV-ja Slovenija kot "prispevek k ohranitvi in razvoju domačega ustvarjanja. Tega ne bo promoviral nihče razen RTV, nobena komercialna televizija."

Močno okrnjen program RTV-ja
Tudi uredniki posameznih programov so podali precej črnoglede napovedi: Mile Jovanović, urednik športnega programa, je izpostavil, da ne bo več mogoče kupovati novih licenc za prenose špotnih dogodkov, in pod vprašaj postavil realizacijo že obstoječih, kot so prvenstva v košarki, odbojki, altetiki, gimnastiki: "V 2013 bi tako lahko na programu ostale samo športne informativne oddaje, zimska tekmovanja v Planici, Kranjski Gori in na Rogli ter nogometne tekme na domačem terenu."

Drago Balažič, urednik 1. programa Radia Slovenija je poudaril, da bo napovedan rez v RTV-jevo naročnino ogrozil informativno vrednost, dopisniško mrežo in tudi dežurno radijsko uredništvo, ki deluje 24 ur na dan 365 dni v letu in je tako edino tovrstno novinarsko dežurstvo v Sloveniji.

Mirjam Bevc Peressutti, urednica radijskega programa ARS, se boji trenutka, ko bo "glasba samo še mrtva črka na papirju", ko bo na sporedu samo še programska shema po načelu playlist, ne bo pa več radijskih iger in odkupov avtorskih del, izgubo pravega obraza Vala 202 napoveduje tudi urednik Mirko Štular, zmanjšanje lastne produkcije in redefinicijo manjšinskih programov pa napoveduje tudi Dragomir Mikelič, vodja regionalnega centra Koper/Capodistria.

Kaj naj torej gre s programa - izvirna radijska igra ali formula ena? "Seveda formula 1, saj ne vozi noben Slovenec in niti reklame ne pokrijeo licence," direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Miro Petek ni videl nobene dileme.

"RTV mora ustvarjati te vsebine"
Milosavljević pa je izpostavil, da gre pri programih RTV-ja Slovenija večinoma za vsebine, ki jih je RTV dolžen objavljati po zakonu - kulturne in izobraževalne vsebine, vsebine za ljudi s posebnimi potrebami in za manjšine - v nasprotnem primeru lahko "izginemo kot narod, RTV je prostor, kjer se dogaja ustvarjanje naroda".

Marko Filli je odgovoril tudi na eno izmed najpogostejših vprašanj v javnosti: zakaj je na RTV-ju toliko zaposlenih? "Ker ustvarjamo toliko programa! Ne moremo pustiti tišine v etru ali črnega ekrana. Moramo napolniti program in program ustvarjajo ljudje. Mnogi prekleto delajo in si zaslužijo svojo plačo!"

Koordinacija novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija je vlado pozvala, naj državljanom najprej razloži, kako je ugotovila, da je z 9 milijoni evrov manj denarja mogoče izvesti vse zahtevane naloge RTV-ja. Od nadzornega in programskega sveta pa pričakujejo, da bosta od vlade zahtevala, da sklep o znižanju rtv-prispevka prekliče, in da bosta storila vse za zaščito uredniške, upravne in finančne neodvisnosti Radiotelevizije Slovenija.

Studio ob 17h: Kakšna bo usoda RTV Slovenija?