Na današnji dan sta nacistična Nemčija in Sovjetska zveza leta 1939 sklenili pakt Ribbentrop-Molotov o nenapadanju. Nekaj dni po sklenitvi pakta je Nemčija napadla Poljsko, s čimer se je začela druga svetovna vojna. Sedemdeset let po sklenitvi pakta je Evropski parlament sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, ki je določila 23. avgust kot dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov, v Sloveniji pa ga zaznamujemo od leta 2012.

Ob spominskem dnevu je že v soboto na Sveti gori potekal osrednji spominski dogodek v okviru pobude Vseposvojitev. Dogodka se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je pozval, naj nobena ideologija ne bo skušnjava, da bi se odvrnili od demokracije, in naj se nikoli več ne zgodi, da bi brat dvignil roko na brata.

V uradu predsednika so ob tem spomnili, da se je prav v teh dneh začel izkop posmrtnih ostankov iz Hude Jame in priprava na njihov pokop v spominskem parku Dobrava, pri iskanju rešitev in doseganju dogovorov za to dejanje pa je sodeloval prav predsednikov urad.

Brglez pozval k spoštovanju vseh žrtev
V poslanici ob spominskem dnevu je predsednik državnega zbora Milan Brglez pozval k spoštovanju vseh žrtev fašističnega in nacističnega zatiranja, vseh žrtev vojne, vojnega in povojnega nasilja, okupacije, žrtev zaradi kolaboracije, narodnoosvobodilnega boja, revolucije, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti.

Žrtve nas, tako Brglez, opominjajo na posledice, ki so jih tovrstni režimi pustili za seboj. Za to si ne smemo več dovoliti razvoja avtoritarnih in totalitarnih teženj, kar lahko po mnenju Brgleza dosežemo le, da z dejanji obnavljamo svojo zavezanost miroljubni Evropli, ki temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode in demokracije.

Evropska slovesnost v Bratislavi
Evropska slovesnost bo letos v Bratislavi. Predstavniki Evropske komisije so ob tem poudarili, da mora spomin na evropsko zgodovino okrepiti naše zavzemanje za skupne vrednote in načela. "Na srečo današnjim mladim generacijam Evropejcev ni bilo treba živeti v totalitarnem ali avtoritarnem režimu. Tega nikoli ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Zato je še posebej pomembno, da ohranjamo spomin na zgodovino in se zavedamo, kako zelo drugačna je v primerjavi s preteklostjo današnja Evropska unija," so zapisali v sporočilu za javnost.

Spominski dan bodo zaznamovali tudi dogodki po Sloveniji. V nekdanjih ljubljanskih zaporniških celicah bo razstava STOP cenzura!, ki govori o prepovedani literaturi v knjižnicah med letoma 1945 in 1991. V ljubljanski stolnici pa bo ljubljanski nadškof Stanislav Zore daroval mašo za vse žrtve totalitarnih režimov. Po maši bo sledila kratka akademija vojaškega vikariata Slovenske vojske.