Med udeleženkami pogovorov so Nemčija, Nizozemska in Avstrija, je potrdil danski premier Lars Lokke Rasmussen, tudi sam zagovornik ideje, ki pa ni razkril lokacije prihodnjega centra, razen da "ne bo preveč atraktivna" za trgovce z ljudmi. Prve korake v povezavi s centrom gre pričakovati že letos.

Avstrija želi svoje prihajajoče predsedovanje Evropski uniji izkoristiti za poenotenje Evrope v novem pristopu do migracij in močno okrepiti varovanje zunanjih meja EU-ja, je medtem na obisku v Bruslju dejal avstrijski kancler Sebastian Kurz.

"Dobili bi zaščito, ne pa boljšega življenja v Avstriji, Nemčiji ali na Švedskem," se je tudi Kurz zavzel za skupni azilni center zunaj Unije. Prav tako namerava Avstrija v času predsedovanja EU-ju kadrovsko in finančno podpreto organizacijo za zaščito meja Frontex.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker po srečanju s Kurzem ni izrazil nasprotovanja ali dvomov o ideji. "Menim, da je obramba pred nezakonitim priseljevanjem tako evropska kot nacionalna zadeva. Ni v moji pristojnosti, da bi ji nasprotoval," je dejal po srečanju, ki je sicer uradno namenjeno pregledu priprav na avstrijsko predsedovanje.

"Gradnja mostov" z ustavljanjem čolnov
Avstrijski kancler je v Bruslju poudaril, da razporejanje prebežnikov glede na sistem kvot ni več v središču vprašanja migracij. Sistem je po njegovem mnenju povzročil preveč delitev, Avstrija pa želi biti v času predsedovanja "graditelj mostov" v Evropi.

Kurz se je zavzel za zaustavitev prebežnikov, ki se s čolni s severa Afrike podajajo na tvegano pot prek morja, kar bi naj storili v sodelovanju z državami ob Sredozemskem morju. Pripravljenost na tovrstni ukrep je v nekaterih državah po mnenju Kurza "ustrezna".

Tunizijski premier Jusef Čahed je medtem brez pojasnil odpustil notranjega ministra Lotfija Brahema. Tamkajšnji mediji dogodek povezujejo z nedavnim potopom čolna s 180 prebežniki ob tunizijski obali, v katerem je umrlo 68 ljudi. Čahed je večkrat kritiziral varnostne službe, ki jim ladje ni uspelo zaustaviti, poroča Al Arabija.

Medtem je 400 Afričanov poskušalo vdreti v špansko eksklavo Ceuta na severu Afrike, poročajo španski mediji. Po navedbah policije so prebežniki poskušali preplezati dvojno šestmetrsko ograjo na meji med Marokom in Ceuto.

Španija ima na severu Afrike dve eksklavi, poleg Ceute še Melillo. V obeh krajih so prebežniki večkrat poskušali prestopiti mejo, vendar je od zadnjega množičnega poskusa prestopa minilo že več kot pol leta, decembra je ograjo poskušalo preplezati 700 prebežnikov.

Brdo pri Kranju: Šefi policij Zahodnega Balkana o migracijah
Šefi policij držav Zahodnega Balkana in širše Evrope so se medtem sestali na Brdu pri Kranju, kjer so med drugim govorili tudi o migracijah. Srečanje je bilo sklicano kot nadgradnja obiskov in pogovorov, ki jih je državni sekretar ministrstva za notranje zadeve Boštjan Šefic v preteklih tednih imel s kolegi iz držav iz regije Zahodnega Balkana, Avstrije, Hrvaške in Italije.

Na podlagi teh pogovorov je Slovenija pripravila predloge več konkretnih ukrepov, ki se nanašajo tako na nacionalno raven, kot je npr. dosledna registracija vseh prebežnikov v vsaki državi, kot tudi širše v okviru regije in v razmerju do partnerjev v EU, zlasti Evropske mejne in obalne straže, so po srečanju sporočili z ministrstva za notranje zadeve.

Udeleženci so se strinjali, da razmere v eni državi neizogibno vplivajo tudi na ostale in da se je zato potrebno zavedati nujnosti medsebojnega sodelovanja. Rezultat je bil dogovor o stalni in odprti komunikaciji med policijami v regiji ter okrepljeno operativno sodelovanje, saj je izmenjava kakovostnih in pravočasnih podatkov ključna za učinkovito odzivanje na izzive, ki jih prinaša migracijska situacija.

Györkös Žnidar: "Odprla se je nova pot"
"Odprla se je nova migracijska pot," je o izzivih problematike migracij v Ankaranu dejala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Hkrati je zatrdila, da ministrstvo in policija razmere uspešno obvladujeta.

Nacionalne varnostne politike in varnostni sistemi se po besedah ministrice nenehno prilagajajo novi realnosti. "V zadnjem obdobju se Slovenija ponovno spoprijema s povečanim številom nezakonitih prehodov državne meje in posledično tudi s povečanim številom prosilcev za mednarodno zaščito," je povedala ob odprtju Dnevov varstvoslovja v Ankaranu, na kateri bo okoli 100 govorcev in več kot 250 strokovnjakov z različnih področij razpravljajo o vseh vidikih varnosti – od prometne do informacijske varnosti ter od naravnih nesreč do kriminala in radikalizacije.

Ministrica je poudarila, da danes ne moremo govoriti samo o notranji varnosti, temveč tudi o čezdržavni, regionalni, mednarodni in svetovni varnosti. "Dejstvo je, da je mednarodno varnostno okolje čedalje bolj kompleksno in soodvisno, da je podvrženo novim izzivom in grožnjam," je dodala.

Varnostni položaj v Republiki Sloveniji je stabilen in dober, zatrjuje ministrica Györkös Žnidar, a nadaljuje, da kljub temu to še ne pomeni, da se ni treba zavedati groženj, ki prihajajo iz mednarodnega varnostnega okolja. Zunanje meje Evropske unije so namreč po njenih besedah še vedno nezadostno varovane. "Lahko celo trdimo, da so prepustne in ne omejujejo vstopa tistim, ki ne potrebujejo zaščite ali ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v Evropsko unijo," je pojasnila.

Prakso t. i. azilnega šopinga je treba na vsak način preprečiti. Azilni sistemi se ne bi smeli uporabljati kot migracijski kanal za vstop v EU in za izogibanje policijskim postopkom, meni ministrica.

V BiH-u letos 5.600 prebežnikov, večina nadaljevala pot v EU-ju
V Bosno in Hercegovino še naprej prihaja vedno več prebežnikov, poseben naval pa so zaznali konec tedna, ko jih je v državo vstopilo več kot 350, je novinarjem po rednem sestanku na vladi povedal minister za varnost v BiH-u Dragan Mektić. Vsega skupaj je od začetka leta v državo prišlo 5.664 prebežnikov, ki so po Mektićevih besedah skorajda vsi policiji dejali, da želijo azil. Na koncu jih je zanj zaprosilo 437, kar dokazuje, da je njihov pravi cilj nadaljevanje poti proti Evropski uniji, je dodal.

V Sarajevu bo v četrtek na ravni ministrov potekala regionalna konferenca, namenjena reševanju migrantske krize. Kot je potrdil Mektić, prihajajo predstavniki vseh držav t. i. balkanske poti od Grčije do Avstrije, pa tudi predstavniki agencije Frontex. Iz Slovenije se bo srečanja udeležil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic.