Delo gre naprej, pravi Filli. Foto: MMC RTV SLO
Delo gre naprej, pravi Filli. Foto: MMC RTV SLO

"Zaradi medijskega zakona bomo sicer imeli nekaj več težav, ampak sem prepričan, da bomo lahko poslovni načrt uspešno izpeljali. Tematski program je za zdaj edina stvar, ki je zamrznjena, in zanj bo treba najti neko ustrezno rešitev, saj nam trenutni zakon ne omogoča njegove vpeljave," je pojasnil Marko Filli in dodal, da za zdaj še nimajo te rešitve.

Malce bolj negotov bo le finančni položaj, saj se prispevek za RTV ne bo uskladil z inflacijo. "Prav tako ne vemo, kaj bo z uskladitvijo četrte četrtine plačnih nesorazmerij, tretje vprašanje pa je, ali nam bo zakon o medijih skrčil obseg oglaševanja," je še pojasnil Filli.

V SDS-u ostro protestirajo, ker je RTV Slovenija kot javna televizija v poročila za poreferendumsko analizo povabila le Majdo Širca in Marka Fillija. "S takšnim ravnanjem potiskate vse, ki se z obstoječo vladno politiko ne strinjajo, v položaj drugorazrednih državljanov, kar je za javni zavod nesprejemljivo, dokazujete pa tudi, da si želi sedanja vlada kljub zavrnitvi zakona o RTV na referendumu dokončno podrediti javni zavod RTV Slovenija."


Guzelj: Mi smo z rezultatom zadovoljni
"Mi smo določenim rešitvam v novem zakonu nasprotovali, mislim, da so se naši dvomi o tem zakonu potrdili. Za zaposlene se ta trenutek nič ne spremeni. Z vodstvom se bomo morali zdaj še pogovarjati, vsaj kar se tiče plačnega sistema. Večjih težav za zaposlene pa ne bi smelo biti," je povedal predsednik Sveta delavce RTV-ja Dejan Guzelj.
Dodal je še, da imajo tudi v obstoječem zakonu pripombe glede urejanja avtonomije novinarskega dela, vendar "bo zagotovo še kdo v prihodnje poskušal spreminjati zakon, pa bodo takrat videli, kam bo šlo".

Novi zakon o RTV-ju bi namreč skupaj z digitalnim oddajanjem omogočil, da se začnejo ustvarjati tudi posebni tematski programi. V luči tega je RTV začel pripravljati četrti program, ki bi se začel predvajati septembra prihodnje leto. Drugače bi se obračunaval tudi RTV-prispevek, ki bi se enkrat letno uskladil z rastjo življenjskih stroškov, medtem ko zdaj o njegovi spremembi odloča vlada.