Primož Trubar je postavil temelje slovenskega knjižnega jezika. Foto: MMC / Miloš Ojdanić
Primož Trubar je postavil temelje slovenskega knjižnega jezika. Foto: MMC / Miloš Ojdanić
Geza Filo je ocenil, da je z reformacijo posameznik postal odgovoren za svoja dejanja. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

"Reformacija je s svojimi idejami omogočila, da je človek kot nosilec civilizacije postal za svoja dejanja in ravnanja tudi odgovoren. To pa je pomenilo, da je reformacija v izvrševanje politike vnesla tudi načelo samoomejevanja oblasti, kriterij, ki danes po vsem svetu še vedno ni v celoti sprejet, še manj pa udejanjen.

Filo
Reformacija prinesla prvo knjigo v slovenščini

V Sloveniji je dan reformacije praznik od leta 1992. Na ta dan obujamo spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, hkrati pa zaznamujemo tudi rojstvo slovenskega knjižnega jezika in se spominjamo Primoža Trubarja.
Po torkovi osrednji proslavi sledi nekaj prireditev, v evangeličanskih cerkvah praznična bogoslužja.

Filo: Reformacija se mora nadaljevati
V evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani je popoldne potekalo osrednje bogoslužje, ki sta se ga med drugim udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Bogoslužje je vodil evangeličanski škof Geza Filo. Tudi v današnjem svetu potrebujemo reformatorskega duha, je dejal. Prepričan je, da se mora reformacija nadaljevati kot živa izkušnja, saj se srečujemo s podobnimi škodljivimi načini delovanja kot pred 500 leti.

Filo je v pridigi spomnil na praznovanje 500. obletnice reformacije v preteklem letu. Ta je po njegovih besedah mnogim ostala v spominu kot nepozabna izkušnja, pri ljudeh v Sloveniji pa je na različnih ravneh vnovič vzbudila in utrdila zavedanje o pozitivni dediščini in darovih reformacije.

V jubilejnem letu so ga med drugim vprašali, ali tudi danes potrebujemo reformacijo. "Seveda jo," je njegov odgovor. Reformacija se mora po njegovem prepričanju nadaljevati kot živa izkušnja, ker se tudi danes še vedno srečujemo "s prav takšnimi škodljivimi načini delovanja na mnogih področjih kot v času reformacije".

Problemi izkoriščanja in zlorabe moči in razmere, ki so v 16. stoletju pripeljale do reformacije, se še danes, tako Filo, v različnih oblikah kažejo v Cerkvi in v družbi. "Pogoltnost, sla po absolutni oblasti in pohlep po bogastvu, še posebej tam, kjer je vse omenjeno zavito v dobra dela, ki ugajajo Bogu, je kritiziral že Luther, a se še vedno kažejo v vseh razsežnostih človeškega življenja in medčloveških odnosov," ugotavlja evangeličanski škof.

Samozavedanje, da je mogoče z reformami, torej vsebinskimi spremembami, narediti velike korake k dobrobiti in boljšim pogojem za vsakega posameznika, je z reformacijo po Filovih besedah omogočilo številne civilizacijske premike, med drugim prehod od individualnih koristi h koristim skupnosti, premik od sebičnosti k solidarnosti in premik od kolektivnega pripadanja k individualni svobodi.

"Reformacija je s svojimi idejami omogočila, da je človek kot nosilec civilizacije postal za svoja dejanja in ravnanja tudi odgovoren. To pa je pomenilo, da je reformacija v izvrševanje politike vnesla tudi načelo samoomejevanja oblasti, kriterij, ki danes po vsem svetu še vedno ni v celoti sprejet, še manj pa udejanjen," je povedal Filo.

Svoboda in odgovornost posameznika
Spomnil je, da znotraj reformacijske misli velja, da je svoboda posameznika relativna, odgovornost za storjena dejanja pa absolutna. Zato imamo od začetkov reformacije dalje posamezniki veliko več odgovornosti do družbe na vseh področjih, kot smo jo imeli pred tem, ko smo se lahko skrili za družbeno formo.

Ob vsem, kar se dogaja, je po Filovem prepričanju popolnoma jasno, da tako Cerkev kot tudi današnji svet nujno potrebujeta takšne nosilce odgovornosti, ki bodo svojo nalogo razumeli kot skrb za ljudi, za katere so poklicani, da jih vodijo, "takšne odgovorne ljudi, ki bodo resno jemali svoje dolžnosti in svojega položaja ne bodo izkoriščali v prid svojim egoističnim ambicijam, ljudi, ki se bodo resno soočili z vprašanjem moči in nemoči".

Tudi v današnjem "zlomljenem" svetu zato po Filovem prepričanju potrebujemo reformatorskega duha. "Ko se oziramo po vzornikih iz preteklosti, so nam nosilci reformacije še posebno blizu. Njihovo sporočilo je ostalo za vselej zapisano v našem zgodovinskem spominu. Njihova etičnost je vzor in navdih za vse nas, ne glede na našo versko pripadnost ali nazorsko usmerjenost, je poudaril in dodal, da je zato prav, da je ravno dan reformacije "dan resnega razmisleka in resnega prizadevanja za izboljšanje naše stvarnosti".

Druge prireditve in ozadje
Na Trubarjevi domačiji v vasi Rašica bo zvečer prireditev, na kateri bo slavnostni govornik zgodovinar Janez Weiss. V prestolnici bo vrata odprl grad Fužine, ki ga je v 16. stoletju sezidala rodbina Khisl, glavna podpornica protestantizma na Slovenskem, v njem pa so se zbirali slovenski protestantski pisci, kot so Primož Trubar, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin.

Dan reformacije so v torek počastili na osrednji državni proslavi na Ravnah na Koroškem, pretekli petek pa tudi v Murski Soboti.

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.

To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem je slovenščina postala knjižni jezik.

"Reformacija je s svojimi idejami omogočila, da je človek kot nosilec civilizacije postal za svoja dejanja in ravnanja tudi odgovoren. To pa je pomenilo, da je reformacija v izvrševanje politike vnesla tudi načelo samoomejevanja oblasti, kriterij, ki danes po vsem svetu še vedno ni v celoti sprejet, še manj pa udejanjen.

Filo
Reformacija prinesla prvo knjigo v slovenščini