Tako je generalni direktor policije Stanislav Veniger ob 40. obletnici ustanovitve specialne enote slovenske policije (SE) opisal enoto, v kateri so po njegovih besedah le "najboljši med najboljšimi".

Gre za elitno enoto vrhunskih profesionalcev, ki opravljajo naloge v zvezi s protiterorističnim delovanjem, sodelujejo pri prijetju storilcev hujših kaznivih dejanj, pri varovanju najvišjih domačih in tujih državnih predstavnikov, varovanju določenih objektov, sodelujejo pri delovanju policije ob hujših elementarnih in drugih nesrečah ter pomagajo pri reševanju.

Zmaga "dobrih fantov"
Pripadniki SE-ja so ob svojem okroglem jubileju pripravili prikazno vajo."Oh, vau!" so se zaslišali občudujoči vzdihi otrok, ko so policijski specialci vdrli v prostor in premagali "slabe fante". Sposobnosti "dobrih fantov" pa ni navdušila samo šolarjev.

Vsem zbranim gostom so na vadbišču v Tacnu pokazali, kako v objektu deluje operativna skupina, ko vpade vanj. Začelo se je s priletom dveh helikopterjev - skupino policistov, ki se je spustila iz enega helikopterja in se približevala zgradbi, je varoval ostrostrelec iz drugega helikopterja, po desantu pa so se policisti zbrali na izhodiščni točki, iz katere so začeli delati v štirih ločenih prostorih z različnimi situacijami in različnim načinom nasilnega vstopa.

V prvi specialni enoti 26 miličnikov
Policijske specialne enote so začele nastajati v 70. letih, ko so se razmahnile teroristične dejavnosti, ki se jim običajne policijske enote niso mogle učinkovito upreti - številne ugrabitve letal, zajetje in poboj izraelskih športnikov na OI v Münchnu leta 1972, bombni napadi na diplomatsko-konzularna predstavništva.

Zgodovina nastanka slovenske specialne policijske enote pa je povezana tudi z vdorom teroristične skupine Feniks na območje takratne Jugoslavije. Zaradi delovanja Feniksa in napovedi, da se bo teroristom pridružilo še več privržencev, je bil izdan ukaz za oblikovanje specialnih enot v vseh jugoslovanskih republikah za boj proti terorizmu.

Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen je decembra 1972 tako izdal odločbo za ustanovitev Čete milice v stalnem sestavu, četa pa se je dejansko ustanovila 1. marca 1973, kar velja za rojstvo specialne enote, takrat pa je štela 26 miličnikov.

Enota, ki ni na očeh javnosti
Eno ključnih vlog je imel SE pri osamosvajanju in v vojni za Slovenijo leta 1991, v zadnjih desetletjih pa izstopajo nekatere odmevne akcije iskanja storilcev najhujših kaznivih dejanj na Slovenskem - sodelovali so pri številnih aretacijah prekupčevalcev z mamili, izsiljevalcev in oboroženih bančnih roparjev, nazadnje pa smo lahko posredovanje njenih pripadnikov videli na protestih (vendar pa jih ob tem ne gre zamenjevati za člane Posebne policijske enote PPE, ki so v zadnjih mesecih varovali množične proteste v Ljubljani, Mariboru in drugih mestih).

Narava dela policijskih "specialcev" je sicer taka, da se v javnosti ne izpostavljajo, saj svoje operacije izvajajo praviloma zakriti oz. zamaskirani. Svojega dela ne obešajo na veliki zvon, ne razpravljajo niti o svojih nalogah.

Postati specialec ... do tja je trnova pot
Vodstvo policije pa jih opisuje kot "najboljše med naboljšimi". Zato ne preseneča, da ima skoraj vsak drugi iskalec zaposlitve v policiji željo postati pripadnik njihovega moštva. A to uspe le redkim.

Preden postanejo rdeči panterji, kakor jim pravijo zaradi rdečega karantanskega panterja, našitega na rokavu uniforme, jih namreč čaka naporno psihofizično urjenje, ki je pravzaprav zdi nad človeškimi zmožnostmi. Prijavi se jih veliko, toda velika večina jih "odpade" že v učni skupini.

Sprva poskrbijo za telesno pripravljenost
V knjigi o specialni enoti, ki so jo izdali prav zdaj ob 40-letnici, je pojasnjeno, da sta prva dva meseca usposabljanja načrtovana tako, da se kandidatom najprej bistveno dvigne raven telesne pripravljenosti. Dnevno se izvajajo pohodi, teki za povečanje vzdržljivosti, atletski treningi, vaje maksimalne moči, vadbe za razvoj koordinacije in povečanje gibljivosti, vadba na spretnostnih poligonih in pehotnih preprekah, borilne veščine.

Sledi področje pehotne taktike, ki je temelj vseh taktičnih postopkov - maskiranje, blokade, zasede, opazovanja. Skupaj s taktiko se izvaja tudi usposabljanje s področja oborožitve in vaj v streljanju ter uporabe plinskih in drugih sredstev za pasivizacijo.

Usposabljanje se vedno začne s teoretičnimi predavanji v idealnih razmerah, nato pa poteka urjenje od preprostih do najzahtevnejših razmer, v kakršnih bi se posameznik lahko znašel.

Vse do skrajne meje zmogljivosti
V tretjem mesecu se v obliki dvotedenskega tečaja izvede intenzivno usposabljanje v posebnih delovnih razmerah, na udeležencem neznanem terenu. Cilj intenzivnega urjenja je kandidate soočiti z življenjem na terenu v različnih časovnih, vremenskih in prostorskih razmerah, večdnevni odsotnosti od doma, nepredvidljivem delovnem času, nepredvidljivih terminih prehranjevanja in počitka.

Usposabljanja so sestavljena iz dnevnih in nočnih pohodov, stražarske službe, alarmiranja, urjenja v uporabi orožja, orientacije, dela v timu, izvajanja ukazov, taktičnega usposabljanja oddelka (napada, obrambe, gibanja posameznika in skupine, izdelovanja zaklonišč, maskiranja, izvidništva, praktičnega postopka), uporabe specialnega oklepnega vozila. Kandidati so izpostavljeni zahtevnim vajam, zato da jih privedejo do skrajnih meja fizičnih in psihičnih zmogljivosti.

Velike fizične obremenitve in pomanjkanje spanja
Poleg avtomatske puške in pištole ima kandidat na sebi čelado, zaščitni jopič ter druga zaščitna sredstva in opremo za preživetje, ki skupaj tehtajo 30 kilogramov, pri izvajanju določenih nalog pa celotna teža opreme preseže tudi 45 kg.

Kandidati so izpostavljeni velikim fizičnim obremenitvam in pomanjkanju spanja, saj se usposabljanje se izvaja 24 ur dnevno, z le nekaj krajšimi počitki. Tako se preverijo njihova motivacija, vztrajnost ter druge osebnostne lastnosti posameznika in lastnosti skupine, kot so čustvene reakcije, frustracijska toleranca, konformizem, iniciativnost, skupinska dinamika, odnos do avtoritete, identifikacija lastne profesionalne vloge. V tej fazi ni izhodov z območja usposabljanja.

V vodi, jamah in gorah ...
Četrti in peti mesec usposabljanja sta namenjena urjenju že znanih vsebin, ki so tokrat povezane v smiselne celote. Prednostna naloga je izuriti kandidate v taktiki statičnih in dinamičnih izvajanj, pregledov in vpadov v objekte ter v vožnji, izvede pa se tudi usposabljanje iz prve pomoči.

Kandidati, ki uspešno končajo osnovno petmesečno usposabljanje, v naslednjih dveh mesecih opravijo še osnovna specialistična usposabljanja. Ta se izvedejo v obliki tečajev potapljanja, usposabljanja za izvajanje nalog v gorskem svetu, v jamah in na visokih objektih, izvajanja policijskih nalog z uporabo helikopterja in protibombne zaščite.

Potem pa ...
Toda tudi ko kandidatu končno le uspe postati polnopravni član specialne enote, zanj še vedno ni konec vseh muk. "Prvo leto ali dve si te kot novinca starejši člani pošteno privoščijo," v smehu pove eden od nekdanjih članov, ki je znak panterja na svoji uniformi nosil več kot desetletje. "Ko pa te kolegi dokončno sprejmejo kot svojega, postane čudovito. Teh časov ne bom nikoli pozabil, bila je nepojemljiva izkušnja," se spominja.

Njegov starejši, že upokojeni kolega doda, da se nekdanji sodelavci med seboj še danes kličejo predvsem po vzdevkih, ki so se jih prijeli v času SE-ja. Tudi on se z nostalgijo spominja preteklosti, prizna pa, da še zdaleč ni bilo vse vedno rožnato. Spominja se komaj rešenega življenja enega od panterjev, ki je po eni od tajnih nalog viselo na nitki, pa tudi prevelikega psihičnega pritiska na enega od kolegov, kar bi se skoraj končalo tragično.In velike negotovosti, ko so po odmevnem celovškem ropu leta 1994, za katerim so stali člani SE-ja, vodilni možje razmišljali o ukinitvi kar celotne enote.

Toda enota je ostala, nekdanji in zdajšnji pripadniki pa so si edini: "Če si, si. Ko enkrat postaneš pripadnik specialne enote, vedno ostaneš njen!"