Predor, ki skupno meri 8019 metrov (od tega je rudarske dolžine 7864 metrov), je na slovenski strani dolg 3750 metrov. Njegova gradnja se je začela avgusta 1986. Za preboj, za katerega je bilo porabljenih 274 ton razstreliva, pa je 213 delavcev potrebovalo 1021 dni. Predor so slavnostno odprli 1. junija 1991, promet pa je po njem stekel dan pozneje.

Predor Karavanke, ki je bil ob dograditvi deveti najdaljši avtocestni predor v Alpah in 16. na svetu, je bil že načrtovan kot dvocevni predor, a je bilo pozneje ugotovljeno, da so prometne zahteve nižje od pričakovanih, zato so se odločili, da najprej zgradijo le eno cev.

Izreden porast sezonskega prometa skupaj z nekoliko neposrečeno rešitvijo prezračevanja in nerešenim načrtom evakuacije so že po dobrem desetletju od odprtja predora privedli do odločitve o nujnosti nadgradnje predora, skozi katerega se je v 25 letih peljalo več kot 52 milijonov vozil. Odločitev o gradnji druge predorske cevi pa je pospešila tudi evropska varnostna direktiva.

Gradnja druge cevi predvidoma čez dve leti
Tako je zdaj v pripravi državni prostorski načrt za umestitev nove cevi, ki bo na slovenski strani dolga 3530 metrov, in manjkajoče polovice avtoceste v dolžini 620 metrov. Načrt bo predvidoma sprejet do konca junija in bo podlaga za pridobivanje potrebnih zemljišč in pripravo projektne dokumentacije.

Gradnja se bo predvidoma začela leta 2018, odvisno od pridobitve gradbenega dovoljenja in od uspešnosti razpisa za pridobitev izvajalca gradbenih del. Končana naj bi bila leta 2021, ko se bodo začela izvajati sanacijska dela v starem delu predora. Obe cevi pa bi bili lahko operativni do leta 2023, kar naj bi povečalo pretočnost in odpravilo pogoste zastoje.