Kot je navedla, so vojaške helikopterske posadke lani opravile nekaj več kot 470 intervencij. Prepeljale so skoraj 500 poškodovanih in obolelih ter nekaj več kot 1.000 reševalcev. Na pogorišča so odvrgle več kot pol milijona litrov vode, posadka letala Falcon pa je prepeljala 12 organov za presaditev oz. 30 organov, odkar sodelujejo s Slovenija transplantom.

Lani so s posebej opremljeni helikopterji prepeljali tudi 19 dojenčkov v inkubatorjih, od teh enega iz tujine. Ob tem je dodala, da upa, da bosta ministrstvo za zdravje in medresorska delovna skupina oblikovala dolgoročno rešitev ureditve dejavnosti helikopterske nujne medicinske pomoči in sekundarnih prevozov.

Ministričina pohvala
Po besedah ministrice so bile vse dejavnosti vojaškega letalstva lani "odlično izvedene". Sicer pa se to, podobno kot se dogaja na drugih vojaških področjih, srečuje s kadrovskim primanjkljajem, na kar kot ministrica posebej opozarja vlado. Vlado opozarja tudi o zahtevah sindikatov in da ne smejo pozabiti na tiste, ki ne smejo stavkati oz. na pripadnike Slovenske vojske.

Katičeva je povzela, da je vesela, da se vlada drži sprejetih zaključkov strateškega pregleda obrambe iz leta 2016 in da se je začel ciklus naložb v vojaško infrastrukturo in opremo, kar bo izboljšalo pripravljenost SV-ja.

Slovesnosti na vojaškem letališču Cerklje ob Krki so se med drugim udeležili tudi območni župani in poslanci ter načelnik Generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman. Nekaj pripadnikom vojaškega letalstva so podelili priznanja.

Dolga tradicija
Po podatkih ministrstva za obrambo so v ljubljanski in mariborski stotniji, ki so ju pod okriljem enot generala Rudolfa Maistra ustanovili 14. in 15. decembra 1918, leteli slovenski piloti iz avstro-ogrskega vojaškega letalstva.

Ljubljanska letalska stotnija je svoj prvi bojni polet s tremi dvosedežnimi letali opravila 12. januarja 1919, pilota Vilko Peternelj in Franc Zupančič, ki sta poletela na izvidniški polet na Koroško, pa sta takrat obstreljevala avstrijske enote.