Goran Lukić je v svojem govoru izpostavil, da delavcev nihče ne bi smel jemati kot strošek dela, kot konkurenčno prednost ali kot človeški vir, pač pa preprosto kot delavce - delavce s pravicami, ki so zapisane v zakonodaji. Foto: BoBo
Goran Lukić je v svojem govoru izpostavil, da delavcev nihče ne bi smel jemati kot strošek dela, kot konkurenčno prednost ali kot človeški vir, pač pa preprosto kot delavce - delavce s pravicami, ki so zapisane v zakonodaji. Foto: BoBo
Kresovanje Rožnik
Kresovanje na Rožniku poteka že 124 let. Foto: Lucija Podbrežnik
124 let kresovanja na Rožniku
Vse manj razlogov za praznovanje 1. maja

V Rušah so se obujanja tradicije nekoč množičnega druženja ob prazniku dela lotili nadvse resno. Tokratno srečanje so poimenovali "Majhno mesto, največje kresovanje". Prvi maj naj bi tam pričakalo več tisoč ljudi. Pozdravilo jih je 31 metrov visoko majsko drevo, mlaj, ki ga je dvignilo kar 50 gasilcev.
Tudi v Rušah pa so se potožili nad težo situacije. Stečajem kar ni konca, podjetij z normalnim poslovanjem je vse manj in tudi praznovanja, ki nekaj stanejo, je vse težje organizirati. "Zabava je povezana s pijačo in hrano, to pa je denar in je vedno težje," je povedal Boštjan Lesjak iz tamkajšnjega turističnega centra.
Tolerančna meja je zapisana v delovni zakonodaji
Na Rožniku praznujejo kar 124-letno tradicijo prižiganja prvomajskih kresov? So nič kaj rožnate razmere kaj pokvarile praznično vzdušje obiskovalcev? Izvršni sekretar za politiko zaposlovanja v zvezi svobodnih sindikatov Goran Lukić je v svojem govoru izpostavil, da delavcev nihče ne bi smel jemati kot strošek dela, kot konkurenčno prednost ali kot človeški vir, pač pa preprosto kot delavce - delavce s pravicami, ki so zapisane v zakonodaji.

Vprašal se je, ali bomo čakali, da trg dela postane trg storitev, ki se bodo požrle, ko bodo tekmovale med seboj, na koncu že s tem, da se bodo delale brezplačno. Opozoril je, da danes trg dela postaja tekoči trak, kjer se pregoreli delavci takoj nadomestijo z novim bodočim pregorelim delavcem. Zato se sprašuje, ali bodo delavci čakali, da strah pred uveljavljanjem delavskih pravic prekrije ves trg dela.

Skupnih težav na trgu dela po njegovih besedah ni mogoče reševati vsake zase, zato se je treba organizirati. Po njegovih besedah je treba potegniti jasno črto in se vprašati o mejah tolerance. Ta ne bi smela biti pri dveh ali treh mesecih brez plače, pri neplačevanju socialnih prispevkov ali pri vztrajanju v statusu samozaposlenega, čeprav nekomu pripada pogodba o zaposlitvi. Tolerančna meja je zapisana v delovni zakonodaji, je poudaril. Delodajalce bi moralo biti strah delavske moči, in ne obratno, je dodal.
Utroša: V imenu pohlepa in mednarodnih institucij
Podravska Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je kot vsako leto tudi tokrat kresovanje pripravila v Koblarjevem zalivu na obrežju reke Drave. Zbrane je pozdravil mariborski župan Andrej Fištravec, slovesno pa jih je nagovoril generalni sekretar ZSSS Milan Utroša, ki je k spoštovanju pravic delavcev pozval tako politiko kot delodajalce.

Fištravec je v pozdravnem nagovoru dejal, da je ideja internacionale in povezanosti vseh delovnih ljudi na tem planetu živa, kot ni bila še nikoli. Zdaj namreč ne delamo več le v tovarnah v naših vaseh in mestih, pač pa po vsem svetu, in če kdaj, potem moramo zdaj biti solidarni. "V nasprotnem primeru ne bomo zmogli niti z novimi kapitalisti, ki jih prav zdaj vabimo v mesto," je dejal mariborski župan.

Utroša iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je v daljšem govoru med drugim spomnil, da letošnja prvomajska praznovanja potekajo v času, ko je zaupanje v politiko med Slovenci na najnižji točki, delavci in delavke pa se še naprej srečujejo z ustrahovanjem. "Dnevno od politikov in delodajalcev poslušamo, da se bo v tej državi sesulo vse, če se ne bomo strogo držali tega, kar sprejemajo v državnemzboru. Sesulo se bo vse, če sindikati zahtevamo večje plače ter dostojne in zdrave delovne pogoje," je dejal Utroša. Dodal je, da vse to poteka v imenu pohlepa po bogatenju in po nareku mednarodnih inštitucij.

V spodnji fotogaleriji prilagamo nekaj utrinkov iz Trnovega, kjer so domačini v Novo Gorico pospremili prvomajski mlaj in kresovanja na Sv. Katarini nad Ljubljano.

124 let kresovanja na Rožniku
Vse manj razlogov za praznovanje 1. maja