Na transparente so zapisali, da niso špekulanti, spraševali so se, zakaj tvega le kreditojemalec, in zahtevali poštena posojila in poštene pogodbe z bankami. Številni so danes s seboj prinesli makete hišic s strehami v barvah švicarske zastave, ki opozarjajo, da je večina z najemom posojila v frankih reševala lastno stanovanjsko vprašanje. Med udeleženci shoda je bilo tudi veliko družin.
Zbrani so se nato še sprehodili do sedeža Banke Slovenije in ob glasnih žvižgih pred vhod položili transparente in makete hišic. Podobni shodi danes potekajo tudi v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu.
Sodne poti ne izključujejo
Predsednik Združenja frank Aleš Majcenovič je na shodu poudaril, da bi Banka Slovenije kot regulator trga morala poskrbeti za pošteno poslovno prakso bank. V njihovem primeru namreč ni bilo tako, posledice tega ravnanja pa se zdaj izkazujejo.
Posojilojemalci so ta posojila sklenili v dobri veri, da bi rešili stanovanjsko vprašanje, posojila v švicarskih frankih pa so jim bila ponujena kot ugodna, stabilna in varna, je dodal. Bila so tudi cenejša, povprečni posojilojemalci pa so temu nasedli in se niso spraševali, kaj je za tem, je še povedal Majcenovič.
Zdaj vidijo, da so bili posojilojemalci v švicarskih frankih popolnoma prepuščeni na milost in nemilost bank. Nekaterim so obroki posojila narasli za 50 odstotkov, glavnica tudi po 60 ali 70 odstotkov, je opisal težave posojilojemalcev v frankih. Večinoma gre za stanovanjska posojila, torej življenjski projekt posameznikov, je poudaril, zato jih, kot pravi, posebno bolijo zmerljivke, da so bili špekulanti.
V združenju tudi ne želijo popolnoma nič iz državnega proračuna, ampak le to, da se banke odrečejo dodatnim dobičkom, ki jih služijo na zanje nepošten način. Na to, da bi jih banke še naprej "odirale", ne pristajajo, pravi, zato nameravajo tudi dokazati, da je šlo za popolno zavajanje porabnikov. In če druge poti ne bo, bodo svoje pravice iskali po sodni poti, je sklenil Majcenovič.
Resne težave so za posojilojemalce nastale, ko je švicarska centralna banka 15. januarja nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto pri 1,2 franka za en evro, ki jo je z različnimi ukrepi na valutnem trgu branila dobra tri leta. Vrednost franka je v primerjavi z evrom precej poskočila, s tem pa so se drastično dvignili tudi mesečni obroki odplačevanja posojil.
Protesti tudi na Hrvaškem, v BiH in Srbiji
Protesti kreditojemalcev v švicarskih frankih so danes potekali tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija Vanja Vardjan, ima Hrvaška največ takih kreditojemalcev, kar 55.000. Začasno jih je zaščitila hrvaška vlada, ko je januarja tečaj švicarskega franka za eno leto zamrznila na vrednosti, ki je veljala pred skokom tečaja te valute. Hrvaško Združenje Frank je zaradi preplačanih obresti za posojila v švicarskih frankih tudi tožilo hrvaške banke in na prvi stopnji tožbo dobilo. V združenju zdaj čakajo na dokončno sodbo vrhovnega sodišča.
V omenjenem združenju so danes vseeno organizirali proteste, saj zahtevajo, da se dolgoročno uredi problem s posojili v švicarskih frankih in da se jim vrne denar, ki so ga preplačali ob vračanju kreditov.
Hrvaške banke so v desetletju zaslužile več kot milijardo evrov
Na zagrebškem Trgu francoske revolucije se je zbralo kakih 300 članov Združenja Frank, torej manj kot odstotek od 55.000 na Hrvaškem, ki imajo posojila v švicarskih frankih. Banke na Hrvaškem so v zadnjih desetih letih s temi posojili na tečajnih razlikah zaslužile več kot milijardo evrov. Protestni pohod se je končal pred Hrvaško narodno banko (HNB), ki jo v Združenju Frank krivijo za nepravilnosti pri posojilih v švicarskih frankih. HNB je namreč dovolila, da so hrvaške banke nenadzorovano spreminjale obrestno mero posojil, prav tako pa kreditojemalce ni opozorila na valutna tveganja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje