Gregor Virant, ki ves čas deluje kot nekakšen "obstranec", ki je nekoliko (po lastni izbiri) umaknjen iz političnega življenja in tiste "prave" politike, je v resnici politik večino svojega odraslega življenja. Javno politično kariero je začel leta 2000, pri dobrih tridesetih letih, kot generalni državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, kamor ga je postavila kratkotrajna vlada pokojnega Andreja Bajuka. Pred tem je delal kot pravni svetovalec ustavnega sodišča.

Državni sekretar, ki je ostal
A kljub kratkotrajnosti se njegova kariera v vrhovnih institucijah, ki vodijo državo, ni končala, saj je na položaju ostal tako v času vlade Janeza Drnovška kot Antona Ropa. Odstopil je septembra leta 2004, tik pred parlamentarnimi volitvami, ko je povedal, da je od junija istega leta tudi formalno član Janševe "vlade v senci" in tako ne glede na to, ali ima ali nima članske izkaznice SDS-a, postal njen del. "Ocenil sem, da je nastala situacija, ko je najbolj čisto, da odstopim kot državni sekretar," je ob odstopu dejal Virant.

Priljubljeni minister in njegova plačna reforma
Na parlamentarnih volitvah je Virant, po izobrazbi pravnik, nastopil kot kandidat SDS-a in se pojavil na strankinih volilnih plakatih ter v promocijskih videih. Sodelovanje se mu je obrestovalo, saj je po Janševi zmagi postal minister za javno upravo, na lestvicah pa se še vedno pojavlja kot eden izmed najbolj priljubljenih ministrov in je najpogosteje omenjan kot tisti, ki je s t. i. Virantovo plačno reformo "uredil" plače v javnem sektorju, zaradi česar so mu številni prejemniki še vedno hvaležni.

Član brez članske izkaznice?
Če članstvo v stranki pomeni posedovanje članske izkaznice oziroma podpis pristopne izjave, potem Virant res nikoli ni bil član SDS-a. Priznati pa je treba, da je večkrat dejal, da so mu strankini pogledi blizu. Ko je leta 2005 od Petra Jambreka prevzel predsedovanje Zboru za republiko, je priznal, da je bila tudi to (članstvo v stranki) opcija, o kateri je razmišljal. Dilemo naj bi prekinil prav Jambrekov klic (ta je dejal, da je zanj pet let vodenja Zbora za republiko dovolj), ki je Viranta pripeljal na mesto prvega človeka gibanja.

Virant je kot član sveta stranke ves čas ostal povezan z SDS-om, a se je v mandatu Pahorjeve vlade oglašal predvsem kot del Zbora za republiko, kjer je obljubljal spremljanje Pahorjeve vlade in izražal upanje, da bo ta ohranila dobre rešitve, ki jih je uvedel SDS. Hkrati je zatrdil, da politiko zdaj spremlja in komentira bolj s strani.

Nadomestila za čas brezposelnosti se ni branil
Po porazu SDS-a na prejšnjih volitvah (kjer je znova kandidiral na listi stranke) po lastnih besedah eno leto ni našel službe, zato je eno leto prejemal nadomestilo. Takrat je pojasnil, da je bil do nadomestila upravičen (tako pravi zakon), saj službe pri nekdanjem delodajalcu, fakulteti za javno upravo, ni mogel dobiti, ker ljubljanska univerza ni priznala habilitacije sveta za visoko šolstvo. Še več, med aktivno prebivalstvo se je lahko "vpisal" šele tri mesece po prenehanju pravice do nadomestila, kar pomeni, da je bil "brezposeln" leto dni in tri mesece. V tem času in v času prejemanja nadomestila je pedagoško delo sicer opravljal kot "honorarec" in sodeloval pri dveh projektih v tujini. "S tem po mojem mnenju ni nič narobe," je takrat za Mladino dejal Virant.

Virantu sicer pojavljanja v večjih aferah in škandalih ne moremo pripisati, če odmislimo (v maniri popularnega izpostavljanja sorodstvenih vezi) zaposlitev njegove žene na mestu asistentke pri njenem očetu, takrat evropskem poslancu Mihi Brejcu. Virantov tast se je takrat izgovarjal, da ni podpisal etičnega kodeksa, evropski poslanci pa so medtem že prepovedali zaposlovanje ožjih družinskih članov na mesta asistentov evroposlancev.

Nekdanji minister, ki je "klevetal"
Virant se je pojavil tudi kot obsojenec (sodba še ni pravnomočna, Virant pa se je že pritožil op. a.), saj ga je sodišče obsodilo na enomesečno pogojno kazen zaradi razžalitve Draga Kosa, o katerem je Virant dejal, da protikorupcijsko komisijo "vodi sporna oseba, ki je bila doslej že v mnogih spletkah proti nekdanjemu predsedniku vlade Janezu Janši".

Se je Virant "resetiral"?
Lani decembra se je Virant pojavil v gibanju "Resetirajmo Slovenijo" (a šele v okviru akcije 'Gremo na volitve', kot je izpostavil SDS-ov Žiga Turk, in ne med "originalnimi" resetiranci), kjer je skupaj z Janezom Šušteršičem, Markom Pavliho, Matejem Lahovnikom, Radom Pezdirjem in Žigo Turkom državljane pozival, naj podprejo predčasne volitve. To je bilo junija.

Bi šel v politiko, ne bi šel v politiko (sem že v politiki)?
Da so se "resetiranci" pogovarjali še o čem kot le pobudi za predčasne volitve, je postalo jasno oktobra (nekateri sicer zdaj trdijo, da so bile Virantove ambicije vidne že decembra lani), ko je "udarila" novica, da se Gregor Virant odpravlja na volitve. In to ne z SDS-om, ampak sam, s svojo listo in podporo nekaterih resetirancev. Presenečenje je bilo toliko večje, ker je Virant dolgo trdil, da ga strankarsko življenje ne zanima, da se v takem položaju "ne vidi" in da je zadovoljen s svojim "profesorskim mestom".

Ob strani mu stojijo Marko Pavliha, Janez Šušteršič in Rado Pezdir (ki ostaja zunaj liste), medtem ko se je Matej Lahovnik umaknil, Žiga Turk pa ostaja v SDS-u. Da bo nastopil z listo, se je že kmalu izkazalo za utopijo, saj je bilo, tako kaže, nemogoče zbrati vseh 8.000 podpisov podpornikov po volilnih enotah, zato je Virant pred dnevi sporočil, da bo na volitvah nastopil s stranko.

Šok, jeza in užaljenost?
Da je odločitev vsaj neprijetno presenetila, če že ne šokirala, so pokazali prvi odzivi na njegovo kandidaturo. Med pripombami, ki jih je na Twitterju v zadnjih dneh zapisal Žiga Turk, so: "Ne, Virant je rekel, da 50+ od SDS ni dobro za Slovenijo. No, vsekakor ni dobro za njegovo listo." in "V stranki bomo danes predstavili uradno marjetico, iz katere bomo trgali listke: "Gremo, ne gremo", da vzamemo pozornost drama queen listam," kar je najverjetneje namenjeno tako Virantovi kot Jankovičevi listi.

Viranta so poleg tega "odstavili" z mesta predsednika Zbora za republiko (sam je sicer dejal, da je odstop ponudil že marca, ker: "Nekateri so želeli uveljavljati radikalna stališča prek zbora, jaz pa tega nisem hotel. Jaz sem zmeren človek, nisem radikalec."), Dimitrij Rupel pa mu je očital, da je zbor uporabil za politično promocijo.

Ker je v enakem obdobju kandidaturo najavil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, so se pojavile različne teorije ali scenariji o pomenih in razlogih za kandidaturo. Dva skrajna scenarija oba govorita o zakulisnem dogovoru o povezovanju, saj naj bi Virant "odnesel glasove tako levici kot desnici v obliki nezadovoljnih, neodločenih enih in drugih, ki so siti ali Janše ali pokojnega vladnega trojčka". Po enem scenariju se je torej Virant za paktiranje po volitvah dogovoril z Jankovićem, po drugem pa se je dogovoril z Janšo in njegovim SDS-om.

Očitek o zahrbtnosti, ki ga bo težko vzeti nazaj
Virant je vsakršne naveze seveda zanikal, prava tako oba druga akterja v omenjenih "zarotah". SDS-ovo presenečenje nad Virantovo kandidaturo se je zdelo pristno, saj so med drugim 'tvitnili' vprašanje, ali "je hkratna najava kandidatur Viranta in Jankovića slučaj ali družinski dogovor" (žena Zorana Jankovića je Virantova sestrična op. a), in se odzvali na Virantovo izjavo, da bi lahko bil dopolnitev stranki po volitvah z: "SDS v Virantovi listi žal ne vidi dopolnitve in potencialnega kvalitetnega partnerja. Za oboje je potrebna kredibilnost in ne zahrbtnost."

Obljublja merljivost ukrepov
Virant, ki sicer velja za zmerneža prijetnega nastopa, z dobrimi retoričnimi sposobnostmi in sposobnostjo spravljivih tonov (na SDS-ove napade je odgovoril z: SDS-u želim vse dobro, mislim tudi, da se bo njihovo mnenje sčasoma ublažilo), v programu obljublja konkretne in merljive zaveze. Prva in absolutna programska prioriteta stranke bo po Virantovih besedah pravična in učinkovita pravna država, poleg tega pa obljublja, da država ne bo rešitelj propadlih podjetij, visoke kazni za tiste, ki delavcem ne plačujejo prispevkov, plače javnih delavcev pa bi vezal na rezultate dela.

Kako prepričljiv je Virant, bodo povedali volivci. V tem trenutku namreč vsi vpleteni "sveto" zatrjujejo, da nimajo skritih dogovorov, so absolutno iskreni in želijo vsem najboljše ter pravijo, da bi sodelovali z "vsemi tistimi, ki mislijo podobno kot sami". Če je zares tako, pa bomo volivci videli šele po volitvah.