Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar se je odzvala na MMC-jev intervju z nekdanjim direktorjem Arhiva Republike Slovenije Vladimirjem Žumrom.

"Med totalitarno državo Jugoslavijo in demokratično Slovenijo ne more in ne sme biti kontinuitete in tudi ne kakršne koli povezave, zato je popolnoma nerazumljiva in pravzaprav povsem nevzdržna trditev Žumra, ki v medijih zagovarja zaporo tajnega arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti od leta 1973 do 1991, da bi taka dostopnost ogrožala državno in javno varnost, obrambo, zunanje zadeve in varnostno dejavnost naše države," trdi Griesser Pečarjeva.

"Slovenija diametralno nasprotna Jugoslaviji"
Kot je pojasnila, je demokratična Slovenija nastala leta 1991, temelji pa na spoštovanju državljanskih in človekovih pravic, kar pomeni, da je diametralno nasprotna temu, kar je zastopal prejšnji režim do leta 1990. Nosilci takratnega sistema in takratnih obveščevalnih služb naj v demokratični državi po njenih besedah ne bi bili v občutljivih državnih službah, poleg tega pa tudi ne morejo biti deležni posebne zaščite za dejanja, ki nasprotujejo načelom pravne države.

Prepričana je, da je prav zato nujno potrebno, da se obdobje prejšnjega režima osvetli, kar pa, kot pravi, seveda ne gre brez dokumentov, "in to po možnosti vseh dokumentov".

"V nasprotju s trditvami, tudi Žumrovimi, je prav v Nemčiji dokumentacija prejšnje tajne policijske službe Stasi v posebni instituciji, ki sloni na zakonu, ki ga je sprejel nemški parlament in je začel veljati 29. decembra 1991. Pravzaprav pa je takoj po prevratu civilna iniciative državljanov Vzhodne Nemčije zavarovala arhivsko gradivo in s tem preprečila njegovo uničevanje," je poudarila.

"V Nemčiji dostopna tudi imena uslužbencev Stasija"
Poudarila je, da lahko po nemškem zakonu vsak vpogleda v svoj lastni dosje ter izve tudi imena in psevdonime uslužbencev in neformalnih sodelavcev Stasija, ki so o njem poročali oz. ga zasledovali. Za medijsko uporabo in znanstvene namene je, kot pravi, dokumentacija prav tako dostopna, pri tem pa imajo znanstveniki pravico zahtevati ne samo psevdonime, temveč tudi polna imena sodelavcev Stasija, pri čemer morajo upoštevati samo določene omejitve pri objavi osebnih podatkov.

"Trideset let po smrti pa takih omejitev sploh ni več. Osebe, ki nastopajo v javnosti in zasedajo določene funkcije oz. službe, pa so seveda zaradi javnega interesa manj zaščitene kot privatne osebe. Pri tem pa velja posebna zaščita žrtev, ki jih je tajna služba zasledovala, ne storilcev, torej tistih, ki so kršili človekove pravice. O vsem tem se lahko vsak prepriča na internetni strani omenjenega urada pooblaščenca za dokumentacijo Stasija," je zapisala.

"Tudi Čehi lahko vpogledajo v arhiv tajne policije"
Opozarja, da arhivskega gradiva v Nemčiji niso predali nemškemu državnemu arhivu, ker imajo arhivi zaporo tridesetih let. V Nemčiji po njenih besedah ta urad tudi preverja kandidate določenih služb, ali so obremenjeni ali ne. Obremenjeni namreč do določenih položajev nimajo dostopa.

Dodala je še, da so trenutno na obisku v Sloveniji predstavniki češkega inštituta, s katerim namerava Študijski center za narodno spravo podpisati pogodbo o sodelovanju. "Tudi Čehi lahko brez posebnih omejitev dobijo vpogled v dokumentacijo tajne politične policije," je končala.