Grimsu se zdijo predlagane rešitve prestroge. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Grimsu se zdijo predlagane rešitve prestroge. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Računalniški zanesenjak
Če boste s spleta nezakonito naložili za več kot 5.000 evrov datotek, vam grozi tri leta zapora. Foto: EPA

DZ je namreč na julijski seji prižgal zeleno luč za nadaljnjo obravnavo novele kazenskega zakonika. Po novem bi kazniva postala že sama uporaba piratskih kopij avtorsko zaščitenih del. Do zdaj je bilo to kaznivo, če je bil namen prodaja. Za takšno dejanje je zagrožena kazen do treh leta zapora.

Kršitev avtorskih sorodnih pravic, 149. člen:
- Tistega, ki neupravičeno reproducira, da na voljo javnosti, razširja ali da v najem eno ali več izvedb, fonogramov, videogramov, rtv-oddaj ali podatkovnih baz, katerih skupna tržna cena pomeni večjo premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom do treh let.

Kot poudarja Grims, že obstoječi kazenski zakonik sankcionira materialno okoriščanje z avtorskimi pravicami drugih. "V zakonu, ki ga je potrdila vlada pod vašim vodstvom, pa je predvideno, da bi lahko zgolj zato, ker bi na računalnik prekopiral datoteke, tega človeka poslali v zapor za tri leta. In še leto zapora za povezovanje v nezaščiteno omrežje, kar pogosto elektronika naredi kar po lastnih nastavitvah. Vse to je absurdno pretirano," Pahorju piše Grims.

To po njegovih besedah pomeni, da bo za storjeno dejanje v virtualnem svetu mogoče izreči višjo kazen kot za dejanski kriminal v realnem svetu."Taka politika pa je nedemokratična," poudarja Grims. Pri tem za primerjavo navaja, da na Švedskem ustanovitelju spletne strani The Pirate Bay, ki naj bi se okoristil za vsaj sedem milijonov evrov, grozi kvečjemu eno leto zapora.

Omenja še, da je bila maja objavljena precedenčna sodba sodnika v ZDA, da zgolj IP-številka in nanjo vezan podatek o presnemavanju z interneta ne moreta biti dovolj za kazenski pregon ljudi, vezanih na ta IP-naslov.

Sporne določbe
Po besedah Mihe Šepca s fakultete za varnostne vede je pri novem zakonskem predlogu sporno to, da se poskuša ljudem vsiliti ravnanja, ki ščitijo posamezne premoženjske interesne skupine oz. bolj konkretno avtorje.

"Ko posameznik neko datoteko prek peer-to-peer programov nalaga s spleta, jo istočasno tudi oddaja. Težava je seveda v tem, da to večina ljudi počne in da tega ne razume kot nekaj kaznivega," pojasnjuje Šepec.
Predvidene spremembe zakona kot kaznivo dejanje namreč določajo tudi t. i. uploadi datotek. "Bolje bi bilo to prepustiti civilnemu pravu, kazensko pa preganjati le tiste, ki tako avtorsko delo prodajajo za zaslužek," še pravi Šepec.