Melita Župevc meni, da bi moralo biti poročilo dostopno javnosti. Foto: MMC RTV SLO
Melita Župevc meni, da bi moralo biti poročilo dostopno javnosti. Foto: MMC RTV SLO
Branko Grims
Branko Grims poudarja: "Poslanci še vedno nimamo vpogleda v poročilo o brezplačnikih". Foto: BoBo

Poslanec iz vrst stranke SDS-a Branko Grims je na novinarski konferenci izpostavil, da bodo na torkovem kolegiju predsednika državnega zbora odločali o izredni seji, na kateri bi obravnavali poročilo preiskovalne komisije, ki je obravnavala izhajanje brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik.

Vpogleda v poročilo poslanci (še) nimajo
"A poslanci še vedno nimajo vpogleda v poročilo," je dodal in ob tem spomnil, da je poslanec iz vrst SDS-a želel vpogledati v poročilo, ki je javnosti že bilo predstavljeno, s konkretno vsebino poročila pa poslanci niso seznanjeni. Ob tem je dodal, da je bil vpogled poslanca Ivana Grilla v poročilo preiskovalne komisije zavrnjen z obrazložitvijo, da poročilo ni lektorirano.

Zato je po Grimsovem mnenju na mestu vprašanje, ali so poslanci, ki so poročilo sprejeli, sploh vedeli, kaj sprejemajo. "Očitno je, da so poslanci hiteli in da so želeli preprečiti, da bi ob koncu dela komisije sodelovali predstavniki SDS-a," je dejal in ob tem je opozoril, da preiskovalna komisija ugotavlja odgovornost nosilcev javnih funkcij, v tem primeru pa ni bil zaslišan niti en nosilec javne funkcije.

Po njegovih besedah je v javnosti obilo namigovanj in napletanj, ki so pravno in z vidika politične kulture brezpredmetna. "Prav tako smo v poslanski skupini SDS naslovili vrsto dopisov na informacijsko pooblaščenko glede oznake interno, saj se v tem primeru skriva celotno poročilo," je še pojasnil poslanec.

Navedbo, da poslancem še vedno ni omogočen vpogled v končno poročilo, so v stranki SD označili za "navadno laž". Predsednica preiskovalne komisije Melita Župevc je v pozivu državnim organom in posameznim podjetjem glede umika stopnje tajnosti s poročila pojasnila, da je komisija pristojna zgolj za preiskavo, ne more oz. ne sme pa odločati glede označb in načina varovanja podatkov. Te podatke so tako označili institucije in podjetja, ki so bila vpletena v delo komisije, prav tako so podatki varovani z zakonom, je pojasnila Župevčeva.
Po mnenju predsednice komisije bi zahteva SDS-a v praksi pomenila, da komisija umakne oz. javno razkrije podatke, ki so jim jih posredovali ti organi in podjetja. Gre sicer za davčni urad, komisijo za preprečevanje korupcije, Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, Telekom Slovenije, Novo KBM, Zavarovalnico Maribor, Pozavarovalnico Sava, Petrol, Pošto Slovenije, Zavarovalnico Tilia, Zavarovalnico Triglav, Holding Slovenske Elektrarne, NLB, SKB ter Unicredit Banka Slovenije. Nanje je poziv tudi naslovljen.
Župevčeva zato omenjene naproša, naj najpozneje do sklica izredne seje DZ-ja sporočijo, ali na podlagi zahteve SDS umikajo vse oznake, s katerimi so določili varovanje podatkov in so jih posredovali preiskovalni komisiji. Župevčeva sicer meni, da bi moralo biti poročilo dostopno javnosti.

"Šlo je za napad na svobodo medijev"
Kot je še pojasnil Grims, se tudi z zadnjimi ravnanji predsednice komisije Melite Župevc jasno kaže, da je bil očiten namen te preiskovalne komisije in njenega ravnanja, "napad na dejansko svobodo medijev".

Grims zato meni, da je bil namen delovanja komisije napad na svobodo medijev. Kot je dejal, sta dva medija, torej oba brezplačnika, odprla drugi vrednostni zorni kot, komisija pa naj bi želela preprečiti, da bi se to dogajalo tudi v prihodnje. Po njegovem mnenju ne gre le za "predvolilni štos", temveč za neposreden napad na svobodo medijev. Ta zgodba, oz. "farsa", kot jo je označil Grims, naj bi se po njegovem mnenju vlekla do volitev.

Grims: Zakaj je treba tako hiteti?
Ob tem se je poslanec ponovno vprašal, zakaj je glede sprejema poročila o delu komisije treba tako hiteti in zakaj se poročila skriva. Izpostavil je, da bo na temo poročila o brezplačnikih sklicana tudi izredna seja državnega zbora, pri čemer poslanci sploh niso imeli možnosti vpogleda v gradivo, ki ga bodo obravnavali. "To je teater absurda," je ocenil Grims.

Po njegovih besedah poročilo preiskovalne komisije torej ni le "predvolilni štos", niti se ga ne uporablja za poskuse osebne in druge diskreditacije, temveč je ključni cilj "direkten, neposreden napad na svobodo medijev, zato, da se preprečuje z vsemi sredstvi, tudi s politično zlorabo preiskovalne komisije, pluralizacija medijskega prostora, v tem smislu, kot izhaja iz slovenske ustave, torej da bi bila vsakomur vsak trenutek dostopna informacija, osvetljena z vrednostno različnih kotov na enostaven način, ampak samo v tem primeru je izpolnjena ustavna norma in samo v tem primeru lahko demokracija dejansko deluje."