Največ žrtev je povzročila nemška okupatorska vojska, največ žrtev pa je bilo med partizani. Foto:
Največ žrtev je povzročila nemška okupatorska vojska, največ žrtev pa je bilo med partizani. Foto:


Kot je na tiskovni konferenci pojasnil avtor Damjan Hančič, delo poskuša odgovoriti na vprašanja, v kakšni obliki se je kazalo partizansko oziroma revolucionarno nasilje nad prebivalstvom, koliko je bilo to nasilje usmerjeno proti resničnim sodelavcem okupatorja; koliko pa proti političnim nasprotnikom Osvobodilne fronte oz. vodilne sile Komunistične partije.

Knjiga je lokalna študija, ki se osredini na vzhodno Gorenjsko v obdobju med letoma 1941 in 1945 s posebnim poudarkom na Kamniškem. Kot je dejal Hančič, v njej na kratko predstavi nemško okupacijsko politiko, delovanje partizanskih enot in partije med okupacijo; pa tudi organizacija in delovanje enot, ki so izvajale revolucionarno nasilje.

Osrednji del monografije obsega konkretne prikaze revolucionarnega nasilja na vzhodnem gorenjskem območju. V monografiji je objavljen tudi seznam žrtev na tem območju, dokumenti in pričevanja, na katerih temelji delo.

Hančič se je po lastnih besedah spoprijemal z veliko težavo, kako razmejiti oz. kategorizirati žrtve, saj je veliko primerov spadalo v različne kategorije. Tako se je nasilje dogajalo celo med "navadnimi" partizani, ki so se enotam pridružili s ciljem boja proti okupatorju; ter med t. i. partizani "revolucionarji". Mejnih primerov je bilo veliko in kažejo na zapletenost situacije, je dejal Hančič, ki bo delo nadaljeval.

Izdana knjiga je namreč lokalna študija, delo se bo nadaljevalo po teritorialno omejenih enotah in bo zaobšlo Slovenijo v zaključeni zbirki. Zbirko v okviru Študijskega centra za narodno spravo ureja Mateja Čoh.

Ob tem je posebej poudaril, da je omenjena knjiga le delček v mozaiku izjemno kompleksnega dogajanja druge svetovne vojne na naših tleh.

Kot je ob robu konference dejala zgodovinarka Tamara Griesser-Pečar, pa so ravno takšni delčki v mozaiku nujni, saj so večji del manjkali, bili prikriti oz. zamolčani. Pri tem se je navezala tudi na aktualno dogajanje. Da je takšno raziskovanje pomembno, po njenem dokazujejo dogodki v Dražgošah. "Zgodovinske raziskave" o dražgoški bitki so dolga desetletja navajale tudi do 1500 padlih nemških vojakov in veliko poveličevanje dogodka, medtem ko so poznejše analize razkrile le nekaj deset padlih na nemški strani, hkrati pa so na dan prišli indici, da je komunistično vodsto vas celo namenoma žrtvovalo, je dejala.