V Heliosu poudarjajo, da se bodo delavci lahko v hčerinskih družbah še naprej sindikalno organizirali ter sodelovali v procesih delavskega sodelovanja pri upravljanju. Foto: BoBo
V Heliosu poudarjajo, da se bodo delavci lahko v hčerinskih družbah še naprej sindikalno organizirali ter sodelovali v procesih delavskega sodelovanja pri upravljanju. Foto: BoBo

Zaposleni, ki so bili pravno preneseni na hčerinske družbe, se bodo lahko tudi v hčerinskih družbah sindikalno organizirali. V Skupini Helios se celo javno zavzemamo za to, da bi moral biti čim večji odstotek zaposlenih tudi del sindikata.

Mojca Perić, vodja korporativnega komuniciranja v Heliosu
Jana Poljanšek, sindikalistka iz Heliosa
Poljanškova je imela lani težave v podjetju zaradi nastopa v Studiu City. Foto: MMC RTV SLO

Prepričana sem, da ta prodaja za državo ni prinesla nekega velikega izkupička. Prejeta kupnina je bila le kapljica v brezno brez dna, izgubili pa smo številna delovna mesta, ki jih ne bomo več dobili nazaj. Kot predsednici sindikata mi je neskončno žal za vsako izgubljeno delovno mesto, ker za njimi stojijo družine, ki so ostale brez prihodkov in so tako pahnjene na rob preživetja ali celo na socialno dno. V preteklih letih smo vse svoje izdelke dejansko znali prodati na trgu, pri tem pa smo ustvarjali tudi dobiček, zato ne morem sprejeti razlag, da smo imeli preveč zaposlenih. Pred prevzemom smo imeli plače, od katerih so ljudje lahko dostojno preživeli. Nasprotujem zmanjševanju števila zaposlenih zgolj zato, da to privede do višjega dobička. Od dobička ima koristi le peščica ljudi, od dostojno plačanega dela pa vsi zaposleni s svojimi družinami vred, pa tudi vsa lokalna in širša skupnost vse do ravni države.

Poljanškova
Helios
Delavec preverja odtenek barve v Tovarni barv, lakov in umetnih smol Količevo, na katero so po sindikalnih virih prenesli največ Heliosovih zaposlenih. Foto: BoBo
Helios
Prevzem Heliosa je dobil mednarodno nagrado za "posel leta". Foto: BoBo

Lanski prevzem Heliosa, ki ga je avstrijski Ring dokončal aprila, je povzročil precej razburjenja tako v politiki kot civilni družbi. Takratni gospodarski minister Metod Dragonja je napovedoval vložitev kazenske ovadbe zaradi načina prevzema podjetja (a je nato stopil korak nazaj). Sindikati, še posebej ZSSS, so o dogajanju obveščali Evropo ter napovedovali uporabo "vseh sindikalnih in pravnih sredstev". Novi lastniki so postavili nov nadzorni svet, v katerem je bilo predstavnikov delavcev manj.

Dogajanje je najvišjo intenzivnost doseglo, ko je vodstvo Heliosa odpustilo sindikalistko ter predsednico Sveta delavcev Jano Poljanšek zaradi izjav v medijih. Po grožnji s stavko so kmalu sklenili dogovor, na podlagi katerega so postopek izredne odpovedi iz krivdnih razlogov Poljanškovi prekinili. Konflikt se je začel razpletati: odpovedano podjetniško kolektivno pogodbo so znova podpisali in delo se je vrnilo v običajne okvirje.

A z eno razliko: socialnega dialoga na matičnem podjetju Helios Domžale, d. o. o. od takrat praktično ni več, je za MMC povedala Poljanškova. Poslovodstvo podjetja, ki družbeno odgovornost še posebej poudarja, se s sindikatom sreča le takrat, ko je to po zakonu nujno potrebno, denimo pri napovedanem odpuščanju.

Še več: skoraj vsi zaposleni v Heliosu Domžale so bili premeščeni na nove delodajalce s 1. majem letos. Skoraj vse zaposlene v podpornih službah, ki v Heliosu delujejo praktično od njegovega začetka, so z obvestilom prezaposlili, večinoma v Helios Tovarno barv, lakov in umetnih smol Količevo, nekaj pa tudi v ljubljanski podjetji Belinka Perkemija in Belinka Belles.

V matičnem podjetju je ostalo le še 20 zaposlenih, od tega le peščica po podjetniški kolektivni pogodbi - in poslovodstvo. Vodilno osebje pa po zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju nima volilne pravice v svet delavcev.
Taisti zakon nalaga, da svet v primeru zmanjšanja števila zaposlenih pod 20 preneha delovati. "Leta 2013 izvoljeni svet delavcev je prenehal delovati. S tem je sodelovanje delavcev pri soupravljanju matičnega podjetja prekinjeno," je povedala Poljanškova. Ocenjuje, da je uprava to storila le zato, da bi njo kot predsednico sveta delavcev in predsednico sindikata KNG Helios Domžale odrezala od baze delavcev. Obe entiteti se s potezami uprave nista strinjali in poslovodstvo tudi opozorili na izigravanje zakonodaje.

Nastala je namreč pravna luknja, saj se delavski svet vzpostavi pri vsaj 21 zaposlenih, pri manj zaposlenih pa delavski zaupnik. Poljanškova je vodstvo zaprosila za seznam zaposlenih, a odgovora cel mesec ni dobila, s čimer se tudi institut delavskega zaupnika ne more vzpostaviti.

Plače ostajajo enake
Za zaposlene se sicer pri prenosu na novega delodajalca ni spremenilo praktično nič. Zakon namreč zapoveduje, da morajo eno leto po prenosu vsi prejemki in pravice ostati enaki kot pred njim. Tudi fizično ostajajo na istih mestih in opravljajo enake delovne naloge.
A tamkajšnji svet delavcev je že izpopolnjen in tisti zaposleni, ki so bili sindikalno dejavni v krovnem Heliosu, bodo v hčerinskih družbah ostali ob strani.
Med svetoma matične družbe in TLBUS Količevo potekajo pogovori o morebitni vključitvi prvih v delavski svet hčerinske družbe.

Na krhko sodelovanje kaže tudi dejstvo, da poslovodstvo o prenosu podpornih dejavnosti ni obvestilo sindikata, tega ni storilo niti na področju rezultatov poslovanja za leto 2014 in letos. Prav to pa je še en izmed vidikov delavskega soupravljanja. Poslovodstvo se je z obema delavskima organoma srečevalo le, ko je bilo k temu zakonsko primorano, "argumentiranih opozoril in predlogov pa ni upoštevalo", trdi Poljanškova.
"To nam ne more biti v ponos," pravi sogovornica, sicer prejemnica več sindikalnih nagrad. Med drugim je letos prejela Zahvalo ZSSS-ja za dolgoletno uspešno delo in prispevek h krepitvi ZSSS-ja, pa še Priznanje Sindikata KNG Slovenije za velik prispevek pri boju za pravice delavcev ter uveljavljanju temeljnih človekovih pravic članov in drugih zaposlenih.

Delavsko soupravljanje je v Sloveniji zagotovljeno s 75. členom ustave in natančneje opredeljeno v zakonu.

Kakšno je dejansko poslovanje podjetja po prevzemu tujega lastnika, pa ni znano, saj družba po lanskem preoblikovanju iz d. d. v d. o. o. ni več dolžna objavljati četrtletnih poslovnih izidov. Tudi lanskega ni, je pa viden trend upadanja obsega poslovanja.

Helios: Čim več naj jih bo v sindikatu
"S 1. majem se je opravil pravni prenos, s katerim smo tiste zaposlene, ki so največji del svojega časa opravljali storitve za največje družbe Skupine Helios v Sloveniji, tudi zaposlili na te družbe," pa so za MMC pojasnili v družbi. Takšna reorganizacija je bila nujna zaradi večje transparentnosti delovanja, merjenja učinkovitosti in davčne poenostavitve. Matična družba v obliki holdinga bo ob tem prevzela ključno vlogo tako pri prihodnjem upravljanju kot prevzemih, so napovedali v službi za odnose z javnostmi.

Poudarili so, da se za zaposlene razen pravnega prenosa na drugega delodajalca ne spreminja nič: vse pravice in obveznosti ostajajo enake, ostajajo celo na istih delovnih mestih. Prav tako se bodo lahko "pravno preneseni tudi v hčerinskih družbah lahko sindikalno organizirali".

"V Skupini Helios se celo javno zavzemamo za to, da bi moral biti čim večji odstotek zaposlenih tudi del sindikata," so sporočili iz podjetja.

Očitkov, da naj bi bila takšna poteza namenjena "odrezu" Poljanškove od delavske baze, v Heliosu niso naslovili. Podali so splošni odgovor, da bodo imeli zaposleni v vseh podjetjih Skupine Helios pravico do organiziranja v samoupravljanje v skladu z zakonom.

Heliosu tudi priznanja
Je pa Helios v vmesnem času prejel tudi nekaj priznanj. Za prevzem, ki ga je izvedel avstrijski Ring International Holding, je dobil priznanje Posel leta, ki ga podeljuje londonski M&A Advisor. Helios sicer niti ni prvo podjetje, ki ga je omenjeni holding v Sloveniji prevzel - leta 2011 je denimo kupil Niko Železniki, ki proizvaja kovinske mehanizme. Pred meseci je Evropska komisija objavila preglednico 1.000 podjetij v Evropi z največjimi vložki v raziskave in razvoj, pri čemer je Helios zasedel 909. mesto.






Zaposleni, ki so bili pravno preneseni na hčerinske družbe, se bodo lahko tudi v hčerinskih družbah sindikalno organizirali. V Skupini Helios se celo javno zavzemamo za to, da bi moral biti čim večji odstotek zaposlenih tudi del sindikata.

Mojca Perić, vodja korporativnega komuniciranja v Heliosu

Prepričana sem, da ta prodaja za državo ni prinesla nekega velikega izkupička. Prejeta kupnina je bila le kapljica v brezno brez dna, izgubili pa smo številna delovna mesta, ki jih ne bomo več dobili nazaj. Kot predsednici sindikata mi je neskončno žal za vsako izgubljeno delovno mesto, ker za njimi stojijo družine, ki so ostale brez prihodkov in so tako pahnjene na rob preživetja ali celo na socialno dno. V preteklih letih smo vse svoje izdelke dejansko znali prodati na trgu, pri tem pa smo ustvarjali tudi dobiček, zato ne morem sprejeti razlag, da smo imeli preveč zaposlenih. Pred prevzemom smo imeli plače, od katerih so ljudje lahko dostojno preživeli. Nasprotujem zmanjševanju števila zaposlenih zgolj zato, da to privede do višjega dobička. Od dobička ima koristi le peščica ljudi, od dostojno plačanega dela pa vsi zaposleni s svojimi družinami vred, pa tudi vsa lokalna in širša skupnost vse do ravni države.

Poljanškova