Za prehodno obdobje, v katerem bodo hrvaški delavci lahko delali pod enakimi pogoji kot doslej, se je poleg Slovenije odločila še Avstrija. Foto: BoBo
Za prehodno obdobje, v katerem bodo hrvaški delavci lahko delali pod enakimi pogoji kot doslej, se je poleg Slovenije odločila še Avstrija. Foto: BoBo

Tako je ob predstavitvi predloga parlamentarnemu odboru za delo, družino in socialne zadeve pojasnila ministrica Anja Kopač Mrak. Dodala je, da je ključen namen dveletnega prehodnega obdobja zaščita slovenskega trga dela po vstopu Hrvaške v EU.

Po analizah Urada za makroekonomske analize se bodo razmere na slovenskem trgu dela še bolj zaostrile že letos, izboljšanja pa ne gre pričakovati niti prihodnje leto. Stopnja registrirane brezposelnosti je dosegla 13,4 odstotka. Na Hrvaškem so razmere na trgu dela še slabše, saj je stopnja brezposelnosti 21,9-odstotna.

Čeprav je ministrica poudarila pomen prostega pretoka delovne sile znotraj EU-ja, pa je po njenem mnenju položaj v Sloveniji tako skrb vzbujajoč, da je prehodno obdobje nujno potrebno. Zanj se je že odločila tudi Avstrija, ki ima najnižjo stopnjo brezposelnosti v EU-ju. O podobnem ukrepu pa po besedah ministrice razmišljata tudi Nemčija in Velika Britanija. Ministrica je ob tem izpostavila, da je v Avstriji za slovenske državljane ob vstopu Slovenije v EU prehodno obdobje trajalo sedem let.

Parlamentarni odbor za delo družino in socialne zadeve je sicer predlog zakona podprl soglasno, podobno podporo pa si zakon lahko obeta tudi v državnem zboru. Edini pomislek so v odboru izrazili poslanci SDS-a, ki so pogrešali analizo širših vplivov tega ukrepa na gospodarstvo.