Hrvaškemu predsedniku, ki se je na ubite vojake in civiliste spomnil v okviru dneva boja proti fašizmu (na Hrvaškem ga praznujejo 22. junija), so se pridružili tudi predstavniki Rimskokatoliške cerkve ter srbskih in romskih društev. Na Tezno so prišli tudi predstavniki hrvaškega protifašističnega združenja, a jih večina ni spremljala svojega predsednika pri polaganju vencev.

"Vemo, kaj se je na tem tragičnem prostoru zgodilo po drugi svetovni vojni. Brez sojenja je bilo ubitih veliko ljudi, med njimi veliko nedolžnih, pa tudi takih, ki bi jim bilo potrebno soditi. Vsem, ki so danes prišli z menoj, zlasti antifašistom, se zahvaljujem, saj s tem zapiramo del naše zgodovine. Hrvaška brez dvoma deli protifašistično zgodovino, a je ta imela tudi temnejšo stran. Antifašisti so z današnjo udeležbo dokazali moč zmagovalca in moralnost, saj bo prav po tej zaslugi ozdravljena ena od travm hrvaške zgodovine," je dejal Josipović.

Tezno je eno izmed največjih množičnih grobišč v Sloveniji, saj je bilo maja 1945 tam pobitih več kot 15.000 ujetih vojakov in civilistov, ki so zakopani v večkilometrskem protitankovskem rovu. Na Pliberškem polju je bilo po ocenah strokovnjakov ubitih manj ljudi. Poboji vojakov in privržencev Neodvisne države Hrvaške (NDH) so se zgodili, potem ko so zavezniki v Pliberku, ki je simbol žrtev t. i. križevega pota, maja 1945 jugoslovanski vojski izročili hrvaške prebežnike.

Josipovič je zato kasneje venec za žrtve povojnih pobojev položil še na Pliberškem polju na avstrijskem Koroškem. Pravi, da s tem zapirajo del temne hrvaške zgodovine in izrazil upanje, da "bo s tem zgodba o drugi svetovni vojni zaokrožena".