Nekdanji poslanec SDS-a Ivo Hvalica je na rednem volilnem zboru članov Društva 90, ki ga sestavljajo nekdanji in zdajšnji poslanci, za MMC komentiral slovenski parlamentarizem. Hvalica, ki je bil poslanec dva mandata, tudi v prvem sklicu, je nad stanjem odnosa do parlamenta, "morda tudi zaradi nostalgije", razočaran.

Izpostavil je primera na "levi in desni," ki kažeta negativen odnos do "časti," ki jo prinaša izvolitev za funkcijo predstavnika ljudstva, ki jo je sam s ponosom opravljal.

"Tisti, ki pred parlamentarnimi volitvami, na katerih je izvoljen, in po njih zatrjuje, da ga delo poslanca ne zanima, in jo ob prvi priložnosti popiha na položaj, kjer je lahko glavni, ne pripomore h kakovosti parlamentarizma," je zatrdil ter dodal, da se kaže izrazito negativen odnos do DZ-ja tudi pri "tistem, ki izjavi, da svoje mesto poslanca prepušča ženski, ki se je na volitvah uvrstila za njim, ker je kavalir, v bistvu pa čaka službo na visokem položaju v državnem holdingu". Ravnanje obeh označuje kot "žalostno in porazno," tak odnos pa se po njegovem prepričanju odraža tudi pri odnosu državljanov do DZ-ja.

"Poslanci niso izdali volje volivcev"
Predsednik Slovenske kmečke zveze in poslanec prvega sklica DZ-ja Ivan Oman je bil kritičen do novinarjev, ki so po njegovem mnenju s poročanjem o oblikovanju vlade, ki je ni sestavil relativni zmagovalec volitev Zoran Janković, ampak SDS-ov prvak Janez Janša, v državi ustvarili mnenje, da so poslanci izdali voljo volivcev. "Bedarija. Poslanci niso nikogar izdali. Z izvolitvijo postanejo poslanci avtonomni in so izbrali možnost, ki se jim je zdela najboljša," je pojasnil.

To, da je vlado sestavil Janša, in ne Janković, je komentiral tudi minister za industrijo v Peterletovi vladi in poslanec Slovenskih krščanskih demokratov Izidor Rejc. Po njegovih besedah je na oblikovanje vlade vplivalo že glasovanje o predsedniku DZ-ja. "Dobro poznam Jankovića in Janšo. Napaka je bila v tem, da pri glasovanju predsednika DZ-ja niso podprli Pahorja. Ker pa je predlagal gospo Kociprovo, ni šlo, potem so se drugi dogovorili in Gregor je prišel gor."

Anton Rojec, poslanec SDSS-a, predhodnice SDS-a, meni, da je bila nova vlada imenovana na podlagi mešanice med interesi in "nekimi vrednotami, ki bi morale biti nad interesi".

Zlato fiskalno pravilo da, a ne v ustavo
Omanu se zdi zapis zlatega pravila v ustavo nesmiseln, saj se po njegovih besedah lahko zgodi, da se bo država morala zadolževati in se zaradi v ustavi zapisanega pravila ne bo mogla.

Tudi nekdanji SLS-ov poslanec Marjan Drofenik meni, da je pri spremembah ustave treba biti previden. Po njegovih besedah bi lahko, "če mislimo resno", to uredili tudi z zakonom, lahko tudi ustavnim. Drofenik opozarja, da se mora država "včasih zaradi splošnega dobrega" zadolževati. V takih okoliščinah se po njegovem prepričanju lahko zgodi, da dvotretjinska večina za ponovno spremembo ustave ne bo mogoča in "potrebno zadolževanje" bo onemogočeno.

Rejc je o omenjenem pravilu dejal, da je treba upoštevati različne evropske prakse, vendar je po njegovem prepričanju treba narediti red. Dodal je: "Če tega reda ne bo, ne bo šlo skozi. So različni podnebni pasovi, ki določajo značaj ljudi in delavnost ter zanesljivost. Brez tega pravila torej ne bo šlo." Rejcu je pritrdil Rojec, ki meni, da se država ne sme prezadolžiti in da je v tem smislu to primerna ureditev. "Kako se bo pa to izvajalo in spoštovalo, je pa druga stvar," je dodal.

Novo vodstvo društva
Na sredinem volilnem zboru so člani društva izvolili novo vodstvo. Marka Pavliho, nekdanjega poslanca LDS-a in SD-ja ter kandidata Virantove liste na lanskih predčasnih parlamentarnih volitvah, je zamenjal Mitja Slavinec, LDS-ov poslanec v mandatu 2004-2008. Izvolili so tudi nove člane drugih organov društva.

Ker želijo prispevati k izboljšanju ugleda poslancev in DZ-ja, so predsednika parlamenta Gregorja Viranta, vodje vseh poslanskih skupin in poslance pozvali, da v najkrajšem mogočem času sprejmejo etični kodeks oziroma priporočila etičnega ravnanja, za katera v preteklih mandatih ni bilo mogoče zbrati zadostne večine. Pavliha je dodal, da mora kodeks temeljiti na uradnem predlogu iz leta 2006, upoštevati pa je treba tudi najnovejše izkušnje tujih parlamentov.