Država čaka na odločitev odbora za finance. Foto: BoBo
Država čaka na odločitev odbora za finance. Foto: BoBo

V iniciativi so poudarili tudi nujnost preusmerjanja na alternativne vire energije, ki se bodo do leta 2030, razvili do te mere, da bo Teš povsem nekonkurenčen.

Na novinarski konferenci je bilo izpostavljeno tudi, da Slovenija porabi 54 odstotkov več energije na enoto proizvoda, kot je povprečje EU-ja, pri energetski oskrbi pa dosegamo le nekaj več kot 50-odstotno samozadostnost. Če bi prišli na omenjeno povprečje, bi bili samozadostni 80-odstotno.

Poslovodstvo Teša se je zavezalo, da končna vrednost investicije v blok šest ne bo presegla 1,303 milijarde evrov, skupaj s stroški financiranja, v kolikor je dano poroštvo države in možnost črpanja posojila Evropske investicijske banke z 31. julijem letos. Zaradi bloka šest ne bomo plačevali dražje električne energije .

Vodilni v Tešu

Vsi mediji se osredotočajo na tri milijone evrov provizije, ki jo je dobil Peter Kotar, nihče pa se ne ukvarja s preplačano naložbo, je bil kritičen vodja iniciative Vili Kovačič. Odbor za finance ne bo odločal le o 440 milijonih evrov poroštev, temveč o 880 milijonih, kolikor znaša vrednost posojil skupaj z neto sedanjimi obrestmi. Revalorizirana vrednost pa bo, po izračunih iniciative na podlagi novega investicijskega programa 4, v letu 2015 dosegla že 1,64 milijarde evrov.
V iniciativi so zaradi tega in številnih drugih razlogov (projekt med drugim preiskujejo KPK, NPU, Računsko sodišče, tožilstvo, OLAF, banke ga nočejo financirati, ker je preveč tvegan ...) prepričani, da je treba projekt takoj ustaviti. Menijo, da bi bilo kot prehodna možnost bolje prenoviti bloka 4 in 5.
Raje Teš štiri in pet?
To bi po njihovih izračunih državo stalo 130 milijonov evrov, cena megavatne ure bi namesto 90 evrov stala 54, letna proizvodnja električne energije bi še vedno znašala 3.500 gigavatnih ur, življenjska doba bi bila prav tako 15 let, proizvodni stroški pa bi namesto 4,7 znašali 2,8 milijarde evrov.
Pri čemer poudarjajo, da pogodbe z Alstomom najverjetneje niti minister še ni videl, tako da povsem realne ocene ne morejo podati. Kovačič je izpostavil, da je bilo pod prejšnjo vlado Janeza Janše v projekt vloženih 25 milijonov evrov, z nastopom Mateja Lahovnika na mesto gospodarskega ministra pa se je ta cena podeseterila.
Gregorič: Na desetine ton nevarnih snovi
Eden izmed strokovnjakov na konferenci, Miroslav Gregorič, je izpostavil tudi ekološka tveganja projekta. V rudniku v Velenju so po njegovih besedah pogosti vdori vode, v rovih pa je tudi ogromno metana, zato ga morajo odvajati z ogromnimi količinami zraka.
S tem pa v okolje spuščajo tudi prašne delce, ki med drugim vsebujejo radon, uran, živo srebro, kadmij, cink ... Letno samo teh težkih kovin spustijo v okolje za okoli 30 ton in 800.000 ton CO2 ter metana. Dogaja se tudi posedanje terena, skupaj z njim pa se posedajo tudi reka Paka, železnica in cesta.
"2,25 evra na gigadžul? Nemogoče!"
Prepričan je, da je znižanje cene lignita s sedanjih ravni, na 2,25 evra za gigadžul energije, nemogoče. To nameravajo v Tešu doseči s prelivanjem dobička iz hčerinskih družb v matično, je zatrdil.
Dodal je, da vlagatelj v 10 odstotkih računa tudi na uvožen, bolj kakovosten premog iz Indonezije, čemur se, tako Gregorič, ne posveča dovolj pozornosti. Tempirana bomba je po njegovem mnenju tudi odlagališče pepela, saj ga je kar za 1,1 milijona ton letno, v njem je ogromno težkih kovin, odlaga pa se kot umeten nasip na mokro, zasičeno območje.
Za konec je omenil še ceno, ki jo plačujejo v nekaterih državah za podobno tehnologijo. V Nemčiji so dali od 0,7 do 1,42 milijona evrov na megavat, na kitajskem 0,9 milijona (dimenzije so sicer pri njih precej večje), pri nas pa 2,17 milijona na megavat.

Odziv Termoelektrarne Šoštanj
Na navedbe civilne iniciative so se odzvali v Tešu, kjer so prepričani, da pri gradnji bloka šest ne gre za trošenje davkoplačevalskega denarja. Spomnili so, da sta Holding Slovenske elektrarne, ki je edini lastnik Teša, in Teš kot investitor gospodarski družbi, ki investicijo v celoti financirata z lastnimi sredstvi in posojili. "Do trošenja davkoplačevalskega denarja bi prišlo kvečjemu v primeru neodobritve državnega poroštva," so zapisali. Prepričani so, da je ekonomičnost v Tešu možno zagotoviti le z novim nadomestnim blokom šest: "Tehnološko, energetsko in ekološko visoko učinkovit nadomestni blok šest bo za proizvodnjo enake količine električne energije, kot je proizvedejo obstoječi bloki Teša, porabil do 30 odstotkov manj premoga, zmanjšali pa se bodo tudi izpusti CO2, in sicer do 35 odstotkov." Na dolgi rok to pomeni, da se bodo izpusti ogljikovega dioksida zmanjšali za približno 1,2 milijona ton letno, kar predstavlja po njihovih trditvah približno osem odstotkov vseh toplogrednih emisij Slovenije. "Ta investicija pa bo Tešu omogočala tudi izpolnjevanje okoljskih zahtev Evropske unije."

V iniciativi so poudarili tudi nujnost preusmerjanja na alternativne vire energije, ki se bodo do leta 2030, razvili do te mere, da bo Teš povsem nekonkurenčen.

Na novinarski konferenci je bilo izpostavljeno tudi, da Slovenija porabi 54 odstotkov več energije na enoto proizvoda, kot je povprečje EU-ja, pri energetski oskrbi pa dosegamo le nekaj več kot 50-odstotno samozadostnost. Če bi prišli na omenjeno povprečje, bi bili samozadostni 80-odstotno.

Poslovodstvo Teša se je zavezalo, da končna vrednost investicije v blok šest ne bo presegla 1,303 milijarde evrov, skupaj s stroški financiranja, v kolikor je dano poroštvo države in možnost črpanja posojila Evropske investicijske banke z 31. julijem letos. Zaradi bloka šest ne bomo plačevali dražje električne energije .

Vodilni v Tešu