Vlada povišala prihodek vojakom prostovoljcem. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Vlada povišala prihodek vojakom prostovoljcem. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

S povišanjem prejemka želi vlada povečati zanimanje kandidatov prostovoljnega služenja vojaškega roka, saj je to v zadnjih letih upadlo. Pravico prostovoljcev do denarnih prejemkov sicer določa zakon o vojaški dolžnosti. S spremembo uredbe pa se bo osnova za izračun prejemkov vojakov na prostovoljnem služenju vojaškega roka s sedanjih 90 odstotkov minimalne plače povečala na 115 odstotkov minimalne plače, kar pomeni, da se bo prejemek posameznega prostovoljnega vojaka povišal za približno 400 evrov. Kot vlada navaja v sporočilu za javnost: "Vojak prostovoljec, ki bo uspešno opravil temeljno vojaško strokovno usposabljanje, BO prejel znesek do 1.880 evrov za 14 tednov usposabljanj."

Za izvedbo uredbe bodo po dosedanjih podatkih za letos potrebna sredstva v višini približno 39.600 evrov in v enakem znesku tudi za leto 2019. Leta 2017 je bilo namreč na prostovoljno služenje napotenih 83 kandidatov, uspešnih pa jih je bilo 58.

Vsako leto 43 milijonov več
Srednjeročni obrambni program 2018—2023, ki ga je sprejela vlada, ki opravlja tekoče posle, je podlaga za proračunsko načrtovanje in pripravo poslovnih načrtov ministrstva za obrambo in Slovenske vojske, sporoča ministrstvo za obrambo. V povprečju se bodo obrambni izdatki od leta 2018 medletno povečali za okoli 43 milijonov evrov in bodo leta 2023 dosegli 679 milijonov evrov. V srednjeročnem obdobju se bo delež obrambnih izdatkov v BDP-ju tako postopno povečeval do 1,11 odstotka v letu 2023.

2 odstotka BDP-ja za obrambo
Program med drugim upošteva tudi sprejete sklepe vlade o povečanju sredstev za obrambo in sprejete Cilje zmogljivosti Nata 2017 za RS. V okviru Nata bo SOPR 2018–2023 omogočil postopno izpolnjevanje zavez iz Walesa, ki se nanašajo na rast obrambnih izdatkov na raven 2 odstotka BDP-ja. V okviru EU-ja bo omogočil izpolnjevanje zavez PESCO, ki se nanašajo na redno realno povečanje obrambnih proračunov, dolgoročno namenjanje sredstev za raziskave in razvoj v obsegu do 2 odstotka obrambnega proračuna, povečanje obsega sodelovanja v vojaških misijah in operacijah EU-ja ter nadgradnjo večstranskega sodelovanja na področju opremljanja in krepitve evropske obrambne industrije.