Gre za t. i. šolski primer, kako se skupina državljanov lahko organizira na temelju solidarnosti in pomaga drugim.

V Tedniku smo prispevek objavili septembra 2012, dva meseca pozneje pa je Jakopovič s svojimi somišljeniki ustanovil društvo Petka za nasmeh. Ideja zgodbe, ki zares riše nasmehe na obrazih otrok in njihovih staršev, je preprosta. Vsak, ki želi risati otroške nasmehe, mesečno prispeva 5 evrov za obrok enega otroka. Skupine ljudi, ki pomagajo in jim v društvu rečejo Petkarji, se oblikujejo po imenih otrok, za katere zbirajo denar.

Vmesni člen so osnovne šole
Društvo Petka za nasmeh se poveže z ravnatelji, ti pa po svojih močeh skupaj s svetovalnimi službami med otroki poiščejo tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo. Potem pokličejo njihove starše in jim na čim prijaznejši način povedo, da tudi zanje obstaja oblika pomoči, če jo seveda želijo sprejeti. Goran Popović, ravnatelj OŠ Livada, je bil nad idejo društva navdušen, s svojimi svetovalci je šel takoj v akcijo in pomoč omogočil dvema otrokoma. ''Je pa dejstvo, da je treba biti izjemno pazljiv in tankočuten, saj veliko ljudi danes ne želi priznati, da potrebujejo pomoč. Da pa je pomoči potrebnih vedno več, opazimo denimo na pouka prostih dnevih, ko se z razredi odpravimo na izlete. Takrat manjka tretjina učencev, ki zbolijo za en dan. Seveda ti izleti stanejo okoli 5 ali 6 evrov.''

Transparentnost
Ustanovitelje društva je vodilo merilo transparentnosti, zato sistem plačevanja hrane v šolah poteka tako, da šole položnice pošljejo na društvo, to pa plača znesek hrane za posameznega otroka. O plačilu položnice za določenega otroka obvestijo vse petkarje, ki so prispevali po 5 evrov za tega otroka. Število petkarjev na enega otroka je različno, saj so cene malic in kosil po Sloveniji različne, pomembno pa je tudi, ali je treba plačati malico ali kosilo, morda celo oboje. Nato šola plačano položnico pošlje staršem za njihovo evidenco. Društvo ne nakazuje denarja neposredno staršem tudi zato, da se jim s tem ne bi poslabšal njihov cenzus za posamezne socialne pomoči. ''Znesek 5 evrov se nam je zdel primeren z več vidikov, saj ni previsok in je kljub težkim časom še vedno simboličen," poudarja Dolores Turičnik, ena izmed ožjih članic društva.

In kdo so petkarji?
"Petkarji so upokojenci, brezposelni, samohranilci, skratka vsi dobrega srca, ki jim solidarnost v teh časih nekaj pomeni,'' pojasnjuje Katjuša Škrbec iz Petke za Nasmeh. "Skupaj nas je bilo pred vašo objavo okoli 150 petkarjev, zdaj nas je že okoli 180 in zahvaljujem se vsakemu, ki je zarisal nov nasmeh na obrazih naših otrok. Skupaj z vami naši otroci v šolah ne bodo več lačni,'' dodaja idejni vodja projekta Petka za nasmeh.

Zgodba, ki so jo začeli pisati petkarji, je preprosta, a magična. Pravi primer, kako malo je potrebno, da osrečiš drugega.