Vaša ocena: 
Ocena 3,1 od 11 glasov
Ocenite to novico!
Po Sloveniji so se iztekli informativni dnevi. Medtem ko je po nekaterih poklicih veliko povpraševanje, pa je na drugih področjih pričakovati težjo zaposljivost.
Januarja so tako na Zavodu za zaposlovanje našteli 73.911 brezposelnih, podjetja pa so v primerjavi z lanskim januarjem iskala za 36 odstotkov delavcev različnih profilov manj. Kot je v zvezi s tem za Televizijo Slovenija povedala Iris Šibav z zaposlitvene agencije Adecco, bi morali mladi pred izbiro poklica najprej pogledati vase, ugotoviti, kakšna so njihova pričakovanja, sposobnosti in želje. Po drugi strani pa bi morali pridobiti tudi čim več informacij s trga dela.
Prav tako so mladi pogosto preambiciozni, nimajo realne podobe tega, kaj se dogaja na trgu dela, dodaja Šibavova. Kljub drugačnim pričakovanjem se tako večkrat znajdejo v situaciji, ko morajo poprijeti za delo, ki je drugačno od tistega, za kar so se izobraževali.
Informacijska tehnologija: najbolj zaželeno znanje?
Kot še sporočajo iz Adecca, so sami ugotovili vse večje povpraševanje po prodajnih strokovnjakih z dobrim poznavanjem področja informacijske tehnologije in po vrhunskih vodstvenih kadrih. Pri delodajalcih je bilo lani največ povpraševanja po sistemskih inženirjih in administratorjih. Ti so predstavljali 25 odstotkov vseh povpraševanj, leto prej pa 34 odstotkov. Kot menijo, bo v prihodnjih letih povpraševanje po kadrih za najbolj strokovna in odgovorna delovna mesta v informacijski tehnologiji še naraslo.
Kje je povpraševanje manjše?
In kje se je povpraševanje po delavcih najbolj zmanjšalo? Zavod za zaposlovanje navaja predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, trgovino, druge raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter promet in skladiščenje.
Čeprav so trenutne razmere na trgu dela precej negotove, na zavodu za zaposlovanje menijo, da bo tudi v prihodnje še primanjkovalo delavcev za poklice s področja strojništva, elektrotehnike, računalništva in informatike, gradbeništva, gostinstva, varovanja oseb in premoženja, računovodstva in zdravstva.
E. S.
Hvala, el Cartel!
Kaj na primer da nasprotujemo vojnam na bližnjem vzhodu... ?
Pravkar sem, kot vidim, po nepotrebnem odgovoril rokkku v tem smislu.
Se popolnoma strinjam z napisanim.
faceonline, tukaj govorimo o univerzitetni ali visokošolski izobrazbi. tam pa vemo kake so plače. če mi pa bo kdo ponudil 2 eura za programiranje, potem je pa to njegov problem, ker misli da bo za takšen mali denar dobil kader. v naravoslovju so brezposelni res najbolj nesposobni.
Podpiram tvoje gledanje zgoraj, ampak stvari po svetu niso tako preproste in tudi pri nas najbrž ne bodo prav dolgo. Oglej si internetno ponudbo za posel programiranja. Za bogih 100 evrčkov moraš sprogramirati celo aplikacijo, ki bi pri nas stala recimo 10.000 evrov. Indijcem in Kitajcem se to splača, pri nas pa ne vem, kdo bi to sprejel. In če bi, ne bi od tega imel prav nič. Da ne govorimo o znanju, ki ga je treba predtem pridobiti in tudi ni zastonj.
Manjka se samo še, da se naša podjetja naučijo poklicati na pomoč te ljudi. K sreči je jezikovna bariera zaenkrat še previsoka.
Rešitev?
@metodus SE POPOLNOMA STRINJAM!!! gimnazijci ponavadi niso "elita", dejansko jih je večina ozkogleda in ima občutek večvrednosti. no kar se tiče šolstva je nekdo rekel,da šolski sistem vzgaja delavce,ne kreativne ljudi. samo poglejte že srednja šola je kot služba,vstajaš zgodaj in "delaš" do dveh. nas šolski sistem je šala. naučijo te kup nekoristnih podatkov, ne naučijo te razmišlja z lastno glavo in predvsem te naučijo POSLUŠNO UBOGATI karkoli ti avtoriteta reče. zato po koncu šolanja ne samo da si brez kreativnosti, poleg tega si kastriran :)
Zdaj bolj zastopim, od kod ta čudna, nerazumna forumska mnenja, ki jih nekateri zagovarjajo.
Hvala, el Cartel!
Do tačas, da povprečni študent konča študij, se razmere na trgu dela popolnoma spremenijo.
V Severni Ameriki npr. pa je računalničarjev že preveč, zato se je vpis na te fakultete samo v 4 letih zmanjšal za 40%.
V Ameriki je računalničarjev preveč, ker prihajajo iz tujine oziroma deluje outsourcing (Indija, Kitajska).
V laboratorijih skoraj ne zaslediš Američana, ker so predragi. Podoben proces teče v Evropi, pa ne le za računalništvo. Evropa je tehnološko povsem nekonkurenčna, ob tem pa jo preplavljajo množice beguncev, ki jih je treba socialno podpirati.
Študij "neproduktivnih" smeri (ker je matematika pretežka za drogirane in zgolj zabave željne evropske betice) vse to drsenje navzdol še pospešuje.
V severni ameriki ni preveč računalničarjev. To je laž, ki je govorijo na ekonomskih in drugih nekoristnih družboslovnih fakultetah. Seveda je preveč "računalničarjev" v rangu slovenskih trgovk, ki morajo znat zaračunat par stvari na računalnik, še zmeraj je pa premalo pravih inženirjev, zato jih z veseljem uvažajo iz Kitajske in Indije, čeprav tudi tam znajo kaj naredit, ampak, spet, izkaže se, da je tisto še dražje in, kar je še huje, dosti dlje traja.
Glih zato se takšne smeri pri nas, v Evropi, zelo perspektivne. Tu ne pomeni dost, ali je cena 10 ali 15 jurjev nečesa. Pomembno je, da je narejeno dobro in da je narejeno pravočasno. Izkaže se, da Azijci pri tem strašno zanesljivi niso. No, morda bi Japonci bili, ampak oni imajo sami s sabo dost dela, in nimajo nobene potrebe delat za EU in ZDA.
Ampak zaenkrat se še ne rabimo ubadat s tem. Dosti večji problem je, kot pravi John Xenir, "pomanjkanje" raznih inženirjev, predvsem strojnih, ki pa potem, ko že diplomira, dobi celih 700-800 evrov. Za ta denar se mu res ni splačalo hodit 10 dodatnih let v šolo, dosti bolje bi bilo, da se bi zaposlil pri 15ih. Naj pošteno plačajo, pa kmalu ne bo nobenih primanjkovalo.
In tudi če se bojo kdaj stvari spremenile, in bo tudi računalniških, strojnih in elektro inženirjev preveč. Še zmeraj bo veljalo, da je teh potrebnih dosti več kot ekonomistov. Če pogledamo z zdravo pametjo, en ekonomist lahko fura firmo z 20 inženirji. Ne more pa en inžernir podpirat firme, kjer dela 20 ekonomistov. Ali pa celo, bog ne daj, politologov.
Sam če pa hočejo več naravoslovnega/tehničnega kadra, naj tudi primerno zvišajo plače. Diplomirani strojniki dobijo dokaj mizerno plačo.
Ameriškim podjetjem že programirajo indijci in kitajčki z drugega konca sveta za 200e na mesec, internet naredu svoje.
Sreča da pač tam Slovenščine nobeden ne obvlada, lahka da se bo stvar tut hitro spremenila in bojo začel delat programov tut v Slovenšini.
:)
Čeprav so trenutne razmere na trgu dela precej negotove, na zavodu za zaposlovanje menijo, da bo tudi v prihodnje še primanjkovalo delavcev za poklice s področja strojništva, elektrotehnike, računalništva in informatike, gradbeništva, gostinstva, varovanja oseb in premoženja, računovodstva in zdravstva.
Jaz govorim seveda o srednješolsko izobrazbo. Sam sem elektrotehnik.
Zdravstvo in informatika še kar.... Ostali poklici rezervirani za ex-yu črnce po 2-3e na uro.
Ekonomski tehnik ima vsaj nekaj upanja.( Enemu strankarskemu veljaku 10.000e v žep in uživaš do upokojitve) :)
Zgodba uspeha v tej naši gnili domovini.
Ampak tu nimaš kaj. Najnižje plače bojo zmeraj nizke.
Rame uz rame z uvoženimi črnci
Vrjem da Slovenca se pogledal ne bo,razn če bo pripravljen delat za minimalc
Malo morgen. Vsak dan prpeljejo več stotine šiptarjev in bosancev tako da v gospodarstvu boljših plač ne bo nikol.
Državni paraziti nimajo konkurence za 2e na uro, tam je plača 1000e in naprej za nobenefa opravljenega dela.
Lahovnik je sposoben samo zato odgovort na to vprašanje, ker je njegov nadrejeni diplomo kupil.
1. družboslovje pobere preveč dijakov (vsaj če gledam po omejitvah na nekaterih faxih), naravoslovje se ne zna propagirat, ko je moja sestra prišla s predstavitve FDVja sm rabu en tedn da sm jo prepriču da je vse skup samo propaganda, očitno uspešna. večina jih ne zna razmišljati s svojo glavo, bore malo si jih pogleda statistiko potrebnih poklicev, bolje biti povprečen štromar kot brezposeln novinar. če sedaj pogledam nazaj na opravljen del študija računalništva, vem da lahko visokošolsko stopnjo vsak, če ga vsaj malo stvar zanima in ni totalno len, opravi.
Kar pa me pripelje do druge točke
2. LENOBA / NEMOTIVIRANOST. sicer je res lenoba neozdravljiva bolezen, ampak če starši ne morjo vcepit v glavo otroku, v čem je smisel njegovga učenja, če vsaj na koncu osnovne šole in srednje šole tam zaposleni psihologi niso sposobni povedat otrokom, za kaj se gre, potem pač imamo take rezultate kot jih imamo (FRI: prepustnost iz prvega v drugi letnik: 30%). je tako težko pokazat s prstom na zagorelega gradbinca z juga in otroku rečt: "tole te čaka če se ne boš učil"?? v prvem in drugem letniku sem imel večino sošolcev, ki so samo tečnarili o študiju in modrovali o tem, kako je zahteven fax, na izpite so pa prihajali s pol dneva učenja. nekaj 1000€ šolnine bi takšne študente hitro postavilo na realna tla, če jih že nihče drug ne more. slovenski dijaki so razvajeni in kar je najpomembneje, niso dovolj neodvisni oz. niso sposobni sprejemat racionalnih odločitev, kot bi jih človek od njih pričakoval.
glavni propagandni mehanizem družboslovja: "delaj v življenju tisto kar te najbolj veseli" pa še vedno odmeva po slovenskih gimazijah. le kdaj se bo to spremenilo v: "najdi kompromis med tem katera področja te veselijo in med tem koliko je takšno delo plačano". ali je beseda kompromis pretežka za slovensko mladino? če bi zelo rad bil socialni antropolog in malo manj rad grafični oblikovalec, je verjetno najboljša odločitev oblikovanje, mar ne? sam sem se odločil za računalništvo zaradi potreb po tej profesiji, čeprav sem preferiral študij angleščine. in ugotovil da mi veliko bolj ustreza kot sem mislil na začetku. treba je propagirat naravoslovne poklice, rabimo poklice z dodano vrednostjo.
Imaš popolnoma prav glede našega šolskega sistema. Je do kraja
deformiran in se dogaja naslednje:
Zdaj smo si izmislili, da že v prvih razredih osnovne šole potrebujemo
elito, zato smo uvedli rangiranje otrok: ta bo v višjem nivoju, ta drugi
v nekoliko manjšem, ker prvi bo zdravnik, drugi pa kovinar... Tako smo
začeli zastrupljati otroke, da ne živijo več svojega otroštva, ampak
zmedeni med seboj ne razumejo, zakaj moram jaz poslušati "drugačno"
matematiko, kot moj prijatelj: kako to, da mu je namenjen blazinjak z
gradom, meni pa vstajanje ob 5h in mučenje do 14h, 15h, 16h za 300
evrov? Oropali smo jih veselja in življenja, da lahko skupaj s sošolci
letajo po igriščih, delajo norčije, na koncu pa bolj "brihtni" v veselju
pomagajo malo "slabšim"? Zakaj vse tako smrtno resno? Smo zares
ujeti v številkah? In potem se čudimo, zakaj so naši otroci takšni?
Saj vendar živijo v sistemu, kjer je važno, koliko bo neka šola dobila
za število učencev, t.i. glavarina šteje: profit. Posledica tega je, da
so učitelji in profesorji vse bolj zmedeni, ker jim je važna samo "elita",
saj bodo to bodoči managerji, pravniki, zdravniki, ostali bodo pa
bolj zato, da bodo polnili državno mošnjo. Tako to je. Nihče jim ne
pove, da so vredni, ker so mladi ljudje, ker se morajo veseliti življenja,
kjer jim mora šola nuditi možnost odločanja po svojih hotenjih, da
prihajajo v šolo nasmejani profesorji, kjer bodo kazali tudi svojo
človeško plat, kajti možno je, da tudi kaj ne vedo... Ampak mi jim
vcepljamo razne teorije in razpredelnice, ki se jih morajo dudlati kot
roboti, kakor pravi Župančič v svoji Žebljarski: Od štirih do ene...
Od nas odraslih so se naučili, da je važna lepa, velika hiša, avto
okrog 50.000 evrov, počitnice, lepa, smejoča žena, hedonizem,
potovanja na Karibe... Zamolčimo pa jim, da vse to na kredit, na
puf, kjer nas boli glava od vračanja banki, kjer se vrstijo bolezni, za
katere potrebujemo vedno več novih, dragih zdravil, da farmacija
in zdravstveni sistem funkcionirata.... Da pa pol človeštva nima te
sreče, da bi modrovala o svetovnih problemih v šolah, kjer jih ni, ker
životarijo, umirajo, ker ne dobijo pest riža, ker smo jih mi oropali,
ko smo pohlepno osvajali njihova ozemlja in njihove duše, da danes
zbolevamo zaradi prenažiranosti, kopičenja denarja v rokah peščice,
da je danes vse zajela panika, strah pred revščino...? Ne povemo
jim tega, da obstaja še druga plat, da je treba ljudem, sočloveku
pomagati in da zato ne potrebuješ vrhunske izobrazbe. Da si lahko
še človek, čeprav okrog tebe vsi vpijejo enako ter izkoriščajo
sočloveka.
Vse to smo zakrili s točkami, razpredelnicami, kemijskim sistemom
ter lijaki, ki jih dnevno vlivamo v zmedene glave naših otrok.
vredna naziva elitna. Ampak: še pred 2. svetovno vojno so imele
gimnazije klasičen program: poznati so morali oba klasična jezika,
tj. starogrščino in latinščino, poleg jezikoslovja so poznali tudi
večino klasikov te dobe, pa grško in rimsko kulturo vključno s
filozofijo; dalje vse druge predmete, naravoslovne prav tako:
matematiko so morali obvladati na nivoju, fizika, kemija... Ampak
potem ko so končali gimnazijo (prej so imeli nižje in višje gimnazije,
realke), so to bili v glavnem vrhunsko razgledani ljudje, čeprav
seveda ne želim primerjati tedanjih časov, ki so vendarle bili povsem
drugačni, ampak ideja širokosti in razgledanosti vendarle ostaja:
v tem smislu so gimnazije elitne šole. Kaj pa iz njih dejansko pride,
je pač druga zgodba. Poznam veliko gimnazijcev, ki ustrezajo zgoraj
navedenim kriterijem in so zelo razgledani ljudje, nasprotno pa
nekateri ne znajo stavka npr. v angleščini in niso sposobni tvoriti
enega stavka samostojno in se jim vidi, da delujejo naučeno: kakor
piše tam nekje...
Kar se tiče skromnosti se s teboj nebi strinjal, saj glede na to da živimo v kapitalizmu, bi ustrezno razgledani ljudje ( ne pa vsi z diplomo ali maturo ) bili upravičeni, do določenih višjih denarnih zahtevkov, vendar pa je takšnih danes malo.
Kapitalizem je pač stvar trga, lastnikov in dobička. Kdor lahko
konkurira na trgu, torej prodaja svoje znanje in sposobnosti, tega
bodo tudi plačali po njegovem učinku. Da bi morali vrhunsko
izobraženi in razgledani (?) dobivati višjo plačo, ker so naredili
fakulteto, je pa malo smešno in nenavadno. V socializmu smo
poznali t.i. uravnilovko, kjer smo bili plačani enako, ne glede na
to, kdo je kaj delal. Zato je bilo znanje, pridnost in pošteno delo
v ozadju; važno je bilo, da si bil v Partiji, imel dobre zveze in si
bil plačan glede na kimanje do partijskih glav. In bil poslušen. Zato
imamo danes težavo, ko pridni in pošteni ljudje delajo za prebito
paro, hkrati pa jim dediči socializma solijo pamet, kako da oni
vodijo podjetja. Kapitalizem žal ni sistem, ki bi bil pravičen do
delavca, ker vodi v razslojevanje in s tem v socialne razlike. Vendar
sama izobrazba še ne pomeni uspeha v življenju: potrebno je
še marsikaj, tudi modrost in srce, ki ju dobiš z življenjskimi
izkušnjami in poštenim delom. Ko tako pomagaš sebi, si koristen
tudi drugim.
Pozdravljeni! Sem Matic in sem star osem let. V šoli smo dobili nalogo napisati prosti spis o tem, kaj bomo, ko bomo veliki. Ker je bil moj spis zelo všeč mojemu atiju, je rekel, naj napišem še to spremno besedo in da ga bomo poslali v revijo, da bodo vsi videli, kako sem pameten. Baje sem namreč napisal nekaj, česar se niti moj ati ne bi spomnil. No, spis je takšen:
"Ko bom velik, si želim biti bogat. Revni ljudje imajo namreč vedno težave. Da bom obogatel, moram narediti tri stvari. Roditi se moram bogatim staršem, biti genij in se bogato poročiti. Bogatim sem se že rodil, za poroko ni problema - ker na bogate fante se tako in tako vse punce lepijo, glede genialnosti pa bom zdaj povedal, kaj bom delal, ko bom velik. Vsak dan gledam mojega atija, ki je že 20 let direktor. Gara ves dan in se muči in je na koncu z živci. Ata sošolca Nejca pa je tudi direktor, samo da ni vedno v isti firmi. V zadnjem letu so si zgradili hišo in njegov ati, čeprav ima manjšo redno plačo, vsako leto zasluži trikrat več kot moj ati, ker vsako leto dobi odpravnino. In to mi je veliko bolj všeč. Zato sam ne bom klasični direktor, ampak odpravninar. To je posebna služba, ki me že zdaj zelo zanima. Namreč, prve štiri mesece se uvajaš, nato štiri mesece delaš in nato štiri mesece počivaš, ker že veš, da te bodo zamenjali, in se več ne splača delati. Mislim, da bom tako zelo uspešen, in mislim tudi, da je ta spis za petko, ker odpravninar mora biti v prvi vrsti samozavesten."
Se popolnoma strinjam s teboj, saj sem ravno to hotel povdariti. Nekateri so mojo besedo "elita" razumeli narobe. V gimnaziji bi se morala kovati elita, ki bi bila sposobna razmišljati z lastno glavo in bila ustrezno razgledana. Mislim, da se je sedaj oblikoval nek vzorec, po katerem gimnazijo lahko konča vsak, profesorji pa so se vdali in tak vzorec sprejeli. Poznam veliko gimnazijcev, ki ne znajo niti pravilno pisat predlogov k,h,s,z...kaj šele da bi samostojno razmišljali in ugotovili, da se za tistim "kar je navidez plitko in jasno, v resnici skriva nekaj kar je globoko in skrito" - to je razmišljanje z lastno glavo - ki pa ga pri nas primanjkuje.
Kar se tiče skromnosti se s teboj nebi strinjal, saj glede na to da živimo v kapitalizmu, bi ustrezno razgledani ljudje ( ne pa vsi z diplomo ali maturo ) bili upravičeni, do določenih višjih denarnih zahtevkov, vendar pa je takšnih danes malo.
Žalostno je tudi to, ko vidiš kako plitko razmišljajo bodoči intelektualci, ko vidiš da še novinarji ne obvladajo pravopisja...ali pa ko veš, da vsak "nesposobnež" in lenuh naredi ekonomsko fakulteto ( ni to mišljeno kot podcenjevanje ) ali kakšno drugo "lažjo" fakulteto.
Uradno so informativni dnevi v sobote le za izredne študente. Na MF pa nimajo izrednega študija. Vsaj na spletno stran bi lahko napisali kakšno obvestilo.
Če te veseli točno neka stvar, nočeš delat nič drugega, s tistim pa ne moreš nič zaslužit, hja, potem pa delaj tisto za svoje veselje in živi kot veš in znaš. Ne pričakovat usmiljenja in podpore od tistih, ki res kaj delajo. Delavcem v tovarni tudi ni strašno lepo, pa delajo za 400 evrov, če se gospoda elitna noče naučit nekaj, s čimer bi zaslužili 1500 evrov in raje dela nekaj drugega iz veselja, naj potem ne jamra.
Meni je zelo vredu tisto kar delam, zaslužim čisto vredu, ampak vseeno bi še dosti raje cel dan delal kaj res zanimivega, pisal potopise, ne vem kaj vse, ampak s tem se ne bi nič zaslužilo. In naj zato pustim službo in jamram po televiziji?
Večina ljudi hodi v šolo zato, da se nauči nekaj koristnega s čimer se bo dalo živet. Tist, ki si lahko privošči, da dela in se uči samo tisto kar ga res veseli in še lepo živi, tolko bolje za njega. Ni pa treba mislit, da ima vsak pravico do tega.
Poklic prihodnosti v Sloveniji - Državni parazit. Vse ostalo je prodaja megle. Pozivam mlade naj masovno bojkotirajo naravoslovne in tehnične šole in fakultete ker tam prihodnosti ni.
Univerzitetna diploma = kluč ki odpre vrata do davkoplačevalskega dnarja,nič druzga. Žalostno.
V zvezi z vpisovanjem v nadaljnje šolanje sem opazil nekaj velikih problemov, ki tarejo mlade, tako danes kot tudi par let nazaj, ko sem tudi sam izbiral "kam naprej"... kot glavni problem sem opazil:
1. Mladi ( tudi sam se mlad - še vedno študent) se sploh ne poznajo, pravzaprav sploh ne vedo kaj jih v življenju veseli, ne zavedajo se "odraslosti" pri 18 letih. Večina jih nima predstave kaj bi radi počeli v življenju...razmišljajo v tem smislu " saj se bo že nekaj našlo ".
2. Mislim, da je ta zgornji problem posledica predvsem 2 dejavnikov : srednje šole in staršev. Opazil sem ( tudi na moji gimnaziji ), da je veliko dijakov, ki so se vpisali v gimnazijo pod pritiskom staršev, sami pa za gimnazijo pravzaprav niso sposobni. Otrok z dobrim uspehom v OŠ nima kaj iskati na gimnaziji. Gimnazija je namreč elitna šola ( ne po statusu ampak po znanju ) in temu ustrezna mora biti tudi selekcija. Seveda je problem tudi v naših "ekstercih" in "maturi" , ki več sploh ni matura, saj se kriteriji iz leta v leto nižajo.
3. Problem je v srednjih šolah oz. v nekaterih premalo izobraženih ali bolje rečeno premalo razgledanih ( diplomo tako in tako morajo imeti ) profesorjev, ki otrok ne učijo razmišljati samostojno, individualno z lastno glavo. Pač pa večina profesorjev samo vsiljuje učni načrt, ne da bi se pri tem ozirali ali dijaki sploh ustrezno absorbirajo znanje in ali so ga sposobni tudi sami z različnih vidikov interpretirati. Preveč je gole teorije premalo pa razmišljanja z lastno glavo.
Samo deloma se strinjam z zadnjim delom. Vsi se nekako podzavestno
slepimo, da bomo z gimnazijo pač vstopili med t.i. "elito", kjer bomo
našli spodobno izobrazbo, bomo tako rekoč vrhunska elita. Ker butastih
in omejenih osebkov pač ne rabimo, razen za najbolj garaška in
nepomembna dela. Resnica je precej drugačna: gimnazijci mislijo
zase, da so elita, in to zelo izobražena in razgledana elita. V resnici
so produkt današnjega časa: ozkogledi v svojih prepričanjih, napol
izobraženi, brez širine in modrine duha. In ko zviška gledajo na vse
tiste "tam doli", ki se pehajo za vsakodnevni zaslužek in pošteno
komajda zmorejo skozi mesec, jim taista elita stalno dopoveduje, da
je edino znanje sreča in blagor v življenju. Da so teorije zveličavne, ker
jih šole jemljejo za sveto resnico, za Veliki zakon, kjer pa ni prostora za
širše razmišljanje, za kreativnost, za kritičnost naučenega. Za to, da
gimnazije naučijo širino, je potrebno dvoje: disciplina in slepa predanost
strogosti profesorjem, ki so alfa in omega teorije. Gimnazije so bile včasih
zares elitne: tam so se kovali ljudje, ki so kasneje v življenju imeli
pomembne funkcije: uspeli so na različnih področjih, vendar so znotraj
sebe bili skromni, ker so vedeli, kaj je beda, kakšno je življenje v resnici.
Zato njihova dela pričajo o njih samih. Danes drvijo na univerzo: elita in
tudi tisti, ki morda to nikoli ne bodo. Vprašati se morajo vsi, vključno
z vsemi nami, ki plačujemo davke, kaj v resnici nudi akademska stopnja?
Papir, ki ga pogoltne prva močnejša sapica? Zavest o stopnji formalnega
statusa, ki nima z realnim življenjem popolnoma nič skupnega? Morda
zunanji blišč, ki ga predpisujejo institucije, da bi obdržale kontrolo nad
"akademskimi" možgani, jih disciplinirali? V današnjem ponorelem,
brezbožnem, poplitvenem svetu, svetu hladnosti in golega razuma, bi se
moral vsak dijak, osnovnošolec in pa študent vprašati: Quo Vadis?
Da, gimnazijci niso vsi takšni, to je jasno. Obstajajo tudi taki, ki
zaslužijo biti elita. Kajti: Ideja o hiši je velika in pomembna ideja: ampak
brez pridnega in iznajdljivega delavca ne bo nikoli stala. Vedno bo
ostala sicer briljantna ideja hiše, ki pa nikoli ne bo stala v realnosti.
Najbolj vroči poklici so : citiram ¨Lopovi, lažnivci,prevaranti,politikanti, to po letu 1991 bohoti v Sloveniji, le v te vode otroci,tu je raj, v proizvodnji le bolezen in trpljenje za mizerno mezdo!¨
Ja pol mi pa povej kakšne so bile pa mezde v socializmu in tam ,kdor je lagal in ni nič drugega delal kot hvalil sistem je super skozi prišel .
V Severni Ameriki npr. pa je računalničarjev že preveč, zato se je vpis na te fakultete samo v 4 letih zmanjšal za 40%.
1. Mladi ( tudi sam se mlad - še vedno študent) se sploh ne poznajo, pravzaprav sploh ne vedo kaj jih v življenju veseli, ne zavedajo se "odraslosti" pri 18 letih. Večina jih nima predstave kaj bi radi počeli v življenju...razmišljajo v tem smislu " saj se bo že nekaj našlo ".
2. Mislim, da je ta zgornji problem posledica predvsem 2 dejavnikov : srednje šole in staršev. Opazil sem ( tudi na moji gimnaziji ), da je veliko dijakov, ki so se vpisali v gimnazijo pod pritiskom staršev, sami pa za gimnazijo pravzaprav niso sposobni. Otrok z dobrim uspehom v OŠ nima kaj iskati na gimnaziji. Gimnazija je namreč elitna šola ( ne po statusu ampak po znanju ) in temu ustrezna mora biti tudi selekcija. Seveda je problem tudi v naših "ekstercih" in "maturi" , ki več sploh ni matura, saj se kriteriji iz leta v leto nižajo.
3. Problem je v srednjih šolah oz. v nekaterih premalo izobraženih ali bolje rečeno premalo razgledanih ( diplomo tako in tako morajo imeti ) profesorjev, ki otrok ne učijo razmišljati samostojno, individualno z lastno glavo. Pač pa večina profesorjev samo vsiljuje učni načrt, ne da bi se pri tem ozirali ali dijaki sploh ustrezno absorbirajo znanje in ali so ga sposobni tudi sami z različnih vidikov interpretirati. Preveč je gole teorije premalo pa razmišljanja z lastno glavo.
Lopovi, lažnivci,prevaranti,politikanti, to po letu 1991 bohoti v Sloveniji, le v te vode otroci,tu je raj, v proizvodnji le bolezen in trpljenje za mizerno mezdo!
Menda je bil še danes naval na Kardeljevi ploščadi 5 tak, da so bile zloglasne štenge, že tako nevarne, še hujše :-)