Inšpektorat za delo je v preteklosti že obravnaval kršitve delovne zakonodaje na indijskem veleposlaništvu. Foto: EPA
Inšpektorat za delo je v preteklosti že obravnaval kršitve delovne zakonodaje na indijskem veleposlaništvu. Foto: EPA
MZZ
Na ministrstvu za zunanje zadeve morajo posredovati v primeru postopkov zoper tuja veleposlaništva v Sloveniji. Foto: BoBo

Inšpektorat za delo je pri nadzoru veleposlaništev omejen, saj ta poteka po diplomatski poti, verbalne note, s katerimi ima ministrstvo za zunanje zadeve čast sporočiti kršitve, pa preprosto obtičijo v predalih.

Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Diplomatski protokol, izraža svoje odlično spoštovanje Veleposlaništvu Indije v Ljubljani in ima čast sporočiti,” se začne verbalna nota, ki jo je ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) pred štirimi leti naslovilo na indijsko veleposlaništvo in ga v nadaljevanju obvestilo, da ga je ministrstvo za delo seznanilo s prijavo kršitve delovne zakonodaje na veleposlaništvu. Temu sledi prošnja za sodelovanje s slovenskim inšpektoratom za delo in ponovno izražanje odličnega spoštovanja.

A kljub nadzoru in pozivom, seveda z odličnim spoštovanjem, k ureditvi razmer se zaposleni na veleposlaništvu v Indiji srečujejo s pogoji dela, ki niso skladni s slovensko zakonodajo in ki bi sicer skladno z določbami Dunajske konvencije o diplomatskih odnostih zanje morala veljati. Tako imajo že s pogodbo o zaposlitvi določen oseminpolurni delovnik z možnostjo neplačanega podaljšanja, skladno s potrebami.

Po bolniški odsotnosti delavec dobi položnico za prispevke
Tudi dnevi dopusta v pogodbi niso opredeljeni kot število delovnih dni, zato v praksi – po naših informacijah – prihaja do situacij, da se zaposlenemu za koledarski teden dopusta odšteje sedem dni od siceršnje kvote 21 dni dopusta. Prav tako so na veleposlaništvu za prevoz pripravljeni plačati največ 100 evrov na mesec, ne glede na to, kje zaposleni živi. Še najbolj pa v oči bode to, da je s pogodbo omejeno število dnevov odsotnosti zaradi bolezni, in sicer na 30 dni.

Po naših informacijah sta tako dopust kot tudi dnevi bolniške odsotnosti privilegij, ki so ga zaposleni deležni šele v drugem letu zaposlitve. V prvem letu veleposlaništvo nadomestila za bolniško odsotnost ne plačuje. Če zaposleni kljub temu zboli, se mu preprosto od plače odštejejo dneve odsotnosti. Zanje prav tako ne prejme plačanih prispevkov, temveč mu delodajalec zgolj prepošlje položnico finančne uprave za manjkajoče prispevke. Glede pogojev za zaposlene smo na indijsko veleposlaništvo naslovili nekaj vprašanj, a nanje po več tednih nismo prejeli odgovorov.

Kršitve tudi pri turškem, japonskem, egiptovskem in venezuelskem veleposlaništvu
Na zunanjem ministrstvu so na indijsko veleposlaništvo v zadnjih sedmih letih naslovili že več verbalnih not, s katerimi so ga pozvali k sodelovanju z inšpektoratom za delo. Skladno z Dunajsko konvencijo mora namreč vsa komunikacija s predstavništvi tujih držav potekati prek MZZ-ja, to so tako postopki pred začetkom inšpekcijskega nadzora, kar pomeni, da MZZ obvešča veleposlaništva o prijavah domnevnih kršitev, kot tudi vročanje odločb. Ne nazadnje je tudi vstop inšpektorjev možen le ob predhodnem soglasju veleposlaništva, pojasnjujejo na inšpektoratu za delo.

Indijsko veleposlaništvo pa še zdaleč ni edino, ki si slovensko delovno zakonodajo interpretira po svoje. Na MZZ-ju na naše vprašanje, koliko verbalnih not, povezanih z upoštevanjem delovnopravne zakonodaje, so poslali od leta 2010, odgovarjajo, da je bilo teh not osem, brez odgovora pa smo ostali na vprašanje, katera veleposlaništva so te note prejela. Bolj zgovorni pa so bili na inšpektoratu, kjer navajajo, da so od leta 2012 obravnavali domnevne kršitve delovne zakonodaje na veleposlaništvih Turčije, Indije, Venezuele, Japonske in Egipta.

Kršitve glede nadur, odsotnosti, starševskega dopusta ...
Ob svojih nadzorih na veleposlaništvih so inšpektorji za delo ugotovili kršitve glede dodatkov in njihove višine, obračunov plač in nadomestil plač. Ugotovili so tudi kršitve delovnega časa, določanja in trajanja letnega dopusta, zagotavljanja pravice do odsotnosti z dela, izrabe starševskega dopusta in opravljanja nadurnega dela. Prav tako so tudi ugotovili kršitve glede uporabe slovenščine pri notranjem poslovanju, dajanju navodil in obveščanju delavcev. Nepravilnosti so bile tudi na področju zdravja pri delu, in sicer glede izjav z oceno tveganja, zagotavljanja preventivnih zdravstvenih pregledov, usposabljanja delavcev za varno delo in hrambe dokumentacije o varnosti pri delu. Z vsemi kršitvami so seznanjeni tudi na MZZ-ju.

Na vprašanje, kako lahko v primeru kršitev MZZ sploh ukrepa, na MZZ-ju odgovarjajo, da diplomatska predstavništva pozovejo k spoštovanju predpisov in sodelovanju s slovenskimi organi, kadar je zoper veleposlaništvo sprožen kakšen postopek. Prav tako na MZZ-ju poudarjajo, da vsa veleposlaništva stalno opozarjajo, da se za Slovence, zaposlene na veleposlaništvih, mora upoštevati slovenska zakonodaja in da o kršitvah, s katerimi so seznanjeni, obvestijo pristojne organe.

MZZ: Nepravilnosti naj bi bile odpravljene
Glede konkretnega primera indijskega veleposlaništva, ki so ga pri MZZ-ju z verbalno noto leta 2012 in 2013 opozorili na kršitve delovne zakonodaje, na MZZ-ju odgovarjajo, da naj bi bile po zagotovilih veleposlaništva kršitve že odpravljene, z novimi pa niso bili seznanjeni. Zaposlenim, ki si morajo zaradi bolniške odsotnosti sami plačevati prispevke, tako preostane le prijava na inšpektorat, ki pa bo imela, glede na izkušnje, omejene posledice.