Vaša ocena: 
Ocena 0,0 od 0 glasov
Ocenite to novico!
| Tisti, ki razprave o polpretekli zgodovini pogrevajo - s tem mislim tudi na nacionalne medije -, delajo škodo slovenski prihodnosti. |
Slovenija je že sprejela ukrepe za vzdržnost financ, a še niso začeli veljati, je dejal premier Janša v odzivu na poročilo iz Bruslja.
Predsednik vlade Janez Janša pravi, da se sklepi poročila Evropske komisije o dolgoročni vzdržnosti javnih financ ujemajo s slovenskimi. Poleg pokojninske reforme s konca 90. let je poudaril tudi postopno podaljševanje delovne dobe od leta 2000 naprej, kar je Bruselj po njegovem mnenju premalo upošteval.
Po njegovih besedah bo morala Slovenija po l. 2020, če ne bo drastičnega obrata demografskih kazalcev, sprejeti ukrepe na področju pokojninskega sistema, ki bi lahko zajemali podaljševanje delovne dobe, upokojitvene omejitve in podobne posege. Obenem meni, da bi bilo poročilo lahko natančnejše pri upoštevanju že sprejetih ukrepov, katerih učinki naj bi bili vidni predvsem med letoma 2011 in 2014.
Minister za finance Andrej Bajuk je za Odmeve dejal, da nismo v "paničnem položaju" in da v družbi lahko dosežemo soglasje o potrebnih spremembah, kajti če ne bomo storili ničesar, se bo to pokazalo do leta 2020.
Ključno bo leto 2020
Podobna opozorila iz Bruslja niso nova. Evropska komisija je Slovenijo na nujnost pokojninske reforme opomnila že večkrat. Zadnje pa se nanaša predvsem na odločitev vlade o indeksaciji pokojnin s plačami, kar naj bi pokojninske proračunske izdatke ohranjalo nad mejo 80 odstotkov vseh izdatkov, prav tako pa naj bi se javni dolg po l. 2020 eksplozivno povzpel nad zapovedano 30-odstotno proračunsko maastrichtsko mejo.
Komisija je Slovenijo uvrstila med države, katerih javne finance bi bile po l. 2020 zaradi staranja prebivalstva lahko močno destabilizirane. V skupini držav z visoko ogroženo vzdržnostjo javnih financ si mesto deli s Češko, z Madžarsko, Grčijo, s Ciprom in Portugalsko.
Neumestnost razprav o kolaboraciji
Na konferenci za novinarje je premier Janez Janša komentiral tudi zadnje polemike o dogodkih med 2. svetovno vojno in po njej, ki so se sprožili po javnih nastopih upokojenega beograjskega nadškofa Franca Perka, v katerih je obravnaval polpreteklo zgodovino in naravo kolaboracije v Sloveniji. Predsednik vlade obžaluje, da Slovenija izgublja energijo ob temah, ki so stare več kot pol stoletja, namesto da bi jo usmerila v prihodnje izzive.
