Prvak SDS-a meni, da so spremembe ustave nujne, predvsem v delu, ki se nanaša na sodnike, njihov mandat in neodvisnost. Foto: MMC RTV SLO
Prvak SDS-a meni, da so spremembe ustave nujne, predvsem v delu, ki se nanaša na sodnike, njihov mandat in neodvisnost. Foto: MMC RTV SLO
SDS
Po Janševih besedah nekatere stranke po naslednjih parlamentarnih volitvah ne bodo več obstajale. Foto: MMC RTV SLO
Parlament
V SDS-u si želijo zgraditi blok razuma, ki bi bil sposoben doseči spremembe, ki so v Sloveniji potrebne. Foto: Bobo
SDS cilja na zmago na prihodnjih volitvah

Za Odmeve je dejal, da lahko Zares izstopi iz vladne koalicije, parlament v zdajšnji sestavi pa po Janševih besedah zagotovo ne bo potrjeval nove vlade. Tako bi do predčasnih volitev prišli tudi brez ustavnih sprememb.

Od kod optimizem 50 +? Če 50 + pomeni, da bi morali na naslednjih državnozborskih volitvah dobiti približno dve tretjini galsov več kot pred dvema letoma?
Kar se tiče drastičnega povečanja glasov, je stranka to že naredila leta 1996 in 2004, rezultate smo včasih celo početverili. Vendar v zadnjih dneh - očitno imajo v vladni koaliciji za to neke specifične razloge - dajejo poudarek matematiki, ne govorimo o matematiki, ne govorimo o tem, kaj bi morala neka stranka doseči, ampak govorimo o tem, kar bi bilo dobro za Slovenijo. Mi ne izključujemo zavezništev. SDS je bil leta 2004 edinokrat v zgodovini v položaju, ko je lahko sestavljal vladno koalicijo in takrat smo povabili k sodelovanju vse. Gre za gradnjo nekega bloka, povezovanja, zavezništev, gre za cilj, naš namen, da po naslednjih volitvah, kadar koli že bodo, zgradimo blok zavezništva, razuma, ki ne bo samo 45 oziroma 46 glasov v DZ-ju, ampak toliko glasov, kolikor jih bo potrebnih za tiste spremembe, ki so v Sloveniji potrebne. Na nekaterih področjih korenite, na nekaterih manj korenite, na nekaterih gredo stvari dobro. Ne gre za nobeno revolucijo, gre za tisto, kar Slovenija v tem času potrebuje.

Ena izmed teh ustavnih sprememb - zanje je potrebnih 60 glasov - je tudi trajni mandat sodnikov in tudi odprava trajnega mandata. Do zdaj se je za to zavzemal le poslanec Zmago Jelinčič. Ali mislite, da lahko ob takšni ustavni spremembi dobite kdaj takšno večino, tudi z zavezniki, in kdo naj bi to bil?
Jaz nerad govorim o kategorijah sedanjih parlamentarnih strank, ker nekatere od teh, ki danes obstajajo, ob naslednjih volitvah ne bodo več obstajale. Morda bodo prišle kakšne nove. Razmerja sil se bodo spremenila. Reforma sodstva je potrebna. To je eden od temeljih razlogov za spremembo ustave. Sodnikom je treba po eni strani okrepiti neodvisnost, jaz dvomim, da so danes neodvisni, če pogledamo samo nekaj bombastičnih primerov, kot je afera bulmastifi. Hkrati pa je treba povečati učinkovitost sodstva, to se lahko stori tako, da se na začetku uvede neki poskusni mandat in se uvede še nekatere druge rešitve, o katerih zdaj teče razprava. Kar se tiče optimizma imam tukaj sabo dve zgodovinski knjigi. Ena je 57. številka Nove revije, ko je ta izšla leta 1987, je takratna oblast na čelu s predsednikom Partije Kučanom izjavila, da bodo storili vse, da se nacionalni program slovenske osamosvojitve in demokratizacije ne uresniči. Uresničil se je prej kot v štirih letih. Leto pozneje, aprila 1988, smo izdali teze za slovensko ustavo, t. i. pisateljsko ustavo. Takrat noben tako imenovan resen pravnik ni želel sodelovati pri nastajanju teh tez, mislim, da je bil dr. Bučar edini pravnik, ki je sodeloval pri tem projektu in te teze so razglasili za popolno utopijo.

Nova slovenska ustava, ki še danes velja, in smo jo sprejeli tri leta pozneje, ni bistveno drugačna, kot se je govorilo v teh tezah. Čeprav so te teze napisali v glavnem pisatelji in sociologi. Torej, včasih je treba videti nekoliko dlje, in tisti, ki na koncu odločajo, so volivci. In tako, kot oni odločajo, je vedno prav, in če bodo oni zaznali potrebo po tej spremembi, potem bodo te prišle.

Lahko komentirate še besede Gregorja Golobiča, ki je dejal, da Slovenija nima časa čakati dve leti, da je treba narediti preboj, hkrati pa je podprl idejo za predčasne volitve.
Mi smo veseli, da se tudi nekatere vladne stranke pridružujejo predlogom, ki jih je dal SDS maja lani na našem zadnjem kongresu. Tega, da bi omogočili spremembe tako, da bi bile predčasne volitve bolj enostavne - tudi zdaj so mogoče, gospod Golobič ima v rokah ključ do teh volitev, če njegova stranka izstopi iz vladne koalicije, zagotovo ne bomo delali v sestavi tega parlamenta nove vlade in bo prišlo do predčasnih volitev brez spremembe ustave. Skratka, to on lahko doseže takoj, ni treba, da to predlaga. A mislim, da ne misli resno. Tukaj gre za neko veliko zmedo v vladni koaliciji, ki tekmuje med sabo z predlogi, namesto da bi jih uskladila in prišla z njimi usklajena pred slovensko javnost.

Predčasne volitve so možne tudi preko tega, a ključa v rokah nima opozicija, ampak vladna koalicija. S tem, da to, kar danes nekateri govorijo, še posebej zagovorniki vladne koalicije, češ da Slovenija nima časa za predčasne volitve, ampak mora reševati tekoče probleme in gospodarsko krizo - to bi držalo, če bi se vlada ukvarjala s tem, ampak ukvarja se s tem, tako, da vsak teden menjuje nekega ministra, tekmuje med sabo z nekimi idejami, ki niso usklajene, o finančnih stvareh govorijo ministri, ki niso usklajeni, skratka jaz ne vidim druge kratkoročne rešitve, kot da vsaj eno od strank vladne koalicije sreča glas razuma in da konča to komedijo.

Računsko sodišče zahteva razrešitev finančnega ministra, a vsaj nekatere stvari, ki jih pogledamo na finančnem ministrstvu, imajo dolgo brado, recimo jamstva za Darsova posojila in tako naprej. Nekatere segajo tudi v čas pred to vlado. Mislite, da bi moral premier Pahor ministra Križaniča razrešiti?
To, kar piše računsko sodišče o Darsu, drži, ampak to drži odkar Dars obstaja, ko je vlado vodil Rop in Drnovšek, zadeva ni popolnoma nič nova, samo napihnili so jo tako, gre za neko šušmarstvo, ki se je pojavilo iz političnih razlogov. Dejstvo je, da obstaja poleg tega, kar je državni dolg, še določena vsota denarja, ki je velika, ki je potencialni javni dolg, vendar je treba delati na tem, da se to ne zgodi, da se ta posojila vračajo, ne pa se prepirati o tem, na kateri postavki bo zadeva knjižena. To je za davkoplačevalce popolnoma vseeno, tisto, kar je ključno za vsakega od nas je, da plačujemo davke v Sloveniji in to, da bo po vladnem proračunu bo vsak od nas konec letošnjega leta zadolžen za nadaljnjih 1.000 evrov, kar je zelo velika vsota in nekaj, kar bodo plačevale prihodnje generacije. S tem se je treba pričeti ukvarjati, ne pa zdaj izkoriščati računsko sodišče, premier znebi nekega ministra, ki se ga ne upa predlagati v zamenjavo, ker pričakuje upor v njegovi lastni stranki. Jaz seveda ne verjamem, da je gospod Šoltes ta predlog dal brez vednosti gospoda Pahorja. Tak predlog lahko da v zvezi s katerim koli ministrom.

Včeraj menjave v Petrolu, danes menjave na Adrii Airways, se je država začela obnašati bolj odgovorno kot lastnik?
Glede Petrola gre najverjetneje za medsebojne zamere tistih, ki so želeli delati enako, kot je bilo storjeno v tem spornem poslu z odkupom terjatev SCT-ja. Adria pa je v dejanskih težava in tukaj bi se morala država oziroma tisti deli države, ki nastopajo v lastniški funkciji zbuditi že zdavnaj prej. Jaz se bojim, da je zdaj relativno pozno in da bo cena za reševanje nacionalnega letalskega prevoznika bistveno višja kot če bi se problemov lotili pred pol leta.

SDS cilja na zmago na prihodnjih volitvah