Janša o Erjavcu: Drugorazrednih tem ne bom komentiral

SDS je predlagal tretji sveženj protikriznih ukrepov. Kriza je za predsednika SDS-a pomembnejša od zadeve Erjavec, zato Janša postopka njegove razrešitve ni želel komentirati.

Predsednik SDS-a Janez Janša namreč meni: "Če je ključni problem v tem trenutku krize menjava enega ministra in je to tema, ki je bolj aktualna od krize, potem se nam slabo piše. O drugorazrednih temah ne bom govoril."

"Vlada krizo prelaga na prihodnje generacije"
Predlog obsega tretji sveženj SDS-ovih ukrepov proti krizi, tretji zato, ker so drugega predlagali lani, prvega pa, ko so bili še na oblasti. V zvezi s tem je Janša dejal, da v svežnju ne ponavljajo tistega, kar so predlagali spomladi in že leta 2008, kar pa ne pomeni, da predlogi niso aktualni. Vladi očitajo predvsem nejasno prelaganje krize na naslednje generacije s čezmernim zadolževanjem. "Gre za marksistično modrovanje, da je kriza gospodarska."

Dejal je, da je dokument začel v vladi nastajati že prej in zato pri tem ne gre za vprašanje političnega prestiža, ampak za skupno delo, ki je potekalo s pomočjo sredstev davkoplačevalcev in po njegovem mnenju bi ga bilo treba uporabiti.

Šircelj: Neuspešna jamstvena shema
Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Šircelj je dejal, da je osnovni ukrep, ki ga predlagajo, bistveno znižanje javne porabe in njenega deleža v BDP-ju. Spremeniti bi bilo treba zakon o jamstveni shemi, ki je dosegel le 30-odstotno učinkovitost, kar pomeni, da ni bil uspešen. Šircelj pravi, da je preveč birokratski, SID banka pa preveč administrativna in pikolovska. Omejitve za pridobivanje posojil so po njegovem mnenju prevelike, zato gospodarstvo do posojil ne pride. "Ti krediti so predragi. Predrag je dejansko zaslužek SID banke."

Ustanoviti slabo banko, ki bo pobrala slabe naložbe
SDS zato predlaga ustanovitev slabe banke, kamor bi banke lahko prenesle slabe naložbe in slaba posojila ter bi tako pri njihovem poslovanju nastala sprostitev. Gospodarstvo bi tako prišlo do novih posojil in naložb, banke pa bi lahko dajale posojila podjetjem z dobrimi programi, čeprav ta nimajo najboljših garancij, je še dejal.

Sanacija NLB-ja na račun davkoplačevalcev?
Šircelj je predstavil tudi stališče SDS-a do dokapitalizacije NLB-ja. Dejal je, da se ve, v katerih primerih se banke dokapitalizira. Navedel je možnost širitve poslovanja in možnost, da ima banka izgubo. Sam se tako sprašuje, ali gre pri NLB-ju za sanacijo bančnega sistema. Če je tako, je treba povedati, da gre to na račun davkoplačevalcev, je dejal.

Država naj bo vzgled in račun plača v 15 dneh
Šircelj se je dotaknil tudi vprašanja plačilne (ne)discipline. SDS tako predlaga, da naj državne institucije račune poravnavajo v v 15 dneh. Tako bi namreč dosegli, da bi tudi drugi, ki sodelujejo na tržišču, hitreje plačevali. Spodbudili bi spiralo plačevanja, meni Šircelj.

Projekti, ki so se ustavili tik pred ...
SDS je kritičen tudi do dodatnega povpraševanja in javnih naročil, kjer, kot je dejal Šircelj, v zadnjem letu ni bilo narejenega nič. Izpostavil je, da obstajajo infrastrukturni projekti, ki bi lahko pomenili dodaten zagon za gospodarstvo. Tako bi lahko v primeru obubožanih Slovenskih železnic obudili logistični projekt, ki je bil v času vlade Janeza Janše že skorajda pri koncu. Ta projekt obstaja in bi ga z voljo ter energijo lahko izvajali, je opozoril Šircelj.

Janša: Ključna beseda je prestrukturiranje
Janez Janša pa je glede gospodarske in finančne krize še dejal, da bi moral biti odziv manj razvitih, med njimi tudi Slovenije, drugačen. Take države lahko omogočijo prestrukturiranje gospodarstva, da bo konkurenčno tudi po krizi. To se ni zgodilo in zaostanek za razvitimi državami se je celo povečal. Po Janševih besedah so se prihodki v javni blagajni zmanjšali za več kot 6 odstotkov, kar je pripeljalo do rekordnega primanjkljaja. Opozoril je še, da ni bilo niti spodbude potrošnje, in sledil je padec BDP-ja.

Virant zdravnikov ne bi odpuščal, šolnike pa
Gregor Virant, ki vodi SDS-ov odbor za javno upravo in je predstavil SDS-ov predlog protikriznih ukrepov na tem področju, je pozdravil vladna prizadevanja za zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju, a opozoril, da gre le za posege v javni upravi, medtem ko je javni sektor precej večji. Tako je prepričan, da je treba število zaposlenih zmanjševati tudi v zdravstvu (ne sicer pri zdravnikih, ampak v administraciji) in šolstvu. Na tem področju je izpostavil, da se število šolarjev zmanjšuje, število učiteljev pa ne.

Znova je treba prešteti zaposlene
SDS predlaga tudi vpeljavo nove metodologije štetja zaposlenih v javnem sektorju, saj Ajpesova, glede na to, da število zaposlenih niha, ni primerna. Vladni ukrep zamrznitve plač se mu zdi dober, vendar pa meni, da se bo treba v prihodnosti ukvarjati z delom plače, ki predstavlja stimulacijo. Tako naj bi bil del dviga plače prihodnje leto (dvig zaradi usklajevanja z infalcijo ipd.) viden v stimultivnem delu plače in ne v fiksnem delu. Drugače je treba organizirati tudi napredovanja javnih uslužbencev, saj na tem področju prevladuje avtomatizem, po katerem so vsi ocenjeni kot napovprečno uspešni in samodejno pridobijo višjo plačo. Virant meni, da bi morali uvesti kvote najvišje ocenjenih delavcev.

SDS-ov tretji predlog protikriznih ukrepov je že v državnem zboru, posredovali pa so ga tudi vladi, obrtnim in gospodarskim zbornicam ter drugim gospodarskim subjektom.

Prijavi napako