Kongres SNS-a na Otočcu je Zmaga Jelinčiča znova izvolil za predsednika stranke. Za podpredsednike so izvolili Srečka Prijatelja, Zorana Stevanovića, Alenko Jelenovič in Janija Ivanušo. Odločanje o tem, ali naj Jelinčič kandidira za predsednika republike, so prestavili na jesen.

Jelinčič bo do takrat vodil predvolilno kampanjo, kot jo je doslej. "Vendar pa je prvenstveni namen SNS-a osvojitev ponovnega vstopa v DZ, kajti v parlamentu lahko naredimo nekaj za državo, kot predsednik pa bolj malo. Še posebej zdaj, ko je Pahor degradiral predsedniško funkcijo na raven nekega čistilca, smetarja, pomožnega peka in podobno," je izpostavil.

Prvak SNS-a je navedel sklep kongresa, da ne bodo več opozicijska stranka in da nameravajo vstopiti v vlado. "Mislim, da je treba tem t. i. levičarjem vzeti vajeti iz rok, kajti v Sloveniji ni več ostalo veliko resursov, ki bi se jih še dalo pokrasti," je dejal.

Če bo SNS-u uspela vključitev v koalicijo, je Jelinčič napovedal predvsem "zelo ostro" ureditev sodnega sistema s črtanjem sodniških trajnih mandatov, uvedbo kazensko-finančne odgovornosti za sodnike, tožilce, inšpektorje in druge ter spremembo člena o obratnem dokaznem bremenu.

Med drugim je treba spremeniti tudi davčno zakonodajo in področje zdravstva, vse potrebno pa bi se "brez sentimentalnosti in z željo pomagati slovenskim državljanom in slovenski državi" dalo spremeniti v prvih treh mesecih nove vladavine, je še dodal Jelinčič.

V parlamentu vse do leta 2011
SNS, ki ima približno 7.000 članov, je bila parlamentarna stranka vse od prvih državnozborskih volitev v zgodovini samostojne države leta 1992 do parlamentarnih volitev leta 2011. Takrat je namreč prejela 1,8 odstotka glasov volivcev in tako izpadla iz državnega zbora, vanj pa se ji ni uspelo vrniti niti na naslednjih volitvah leta 2014.

SNS, ki je ves čas svojega parlamentarnega življenja preživel v opoziciji, je doslej s svojimi kandidati sodeloval tudi na predsedniških, evropskih in lokalnih volitvah. Jelinčič se je za predsedniški položaj doslej potegoval že dvakrat - leta 2002 in leta 2007, ko je v prvem krogu volitev zbral dobrih 19 odstotkov glasov. V predsedniški tekmi leta 2012 je sprva sodeloval, a se nato umaknil. "Nočem biti del sistema, ki uničuje mojo domovino, zato se iz kandidature za predsednika Republike Slovenije umikam," je takrat izjavil.