Vaša ocena: 
Ocena 3,0 od 32 glasov
Ocenite to novico!
| Raziskavo je septembra 2011 na 510 anketiranih, starih od 15 do 65 let, izvedla Mediana. |
| Avstro-Ogrska k znanosti ni prispevala skoraj nič. Prvi znanstvenik, ki je izstopal, je bil Doppler. Imamo pa še dva: eden je Slovenec Jožef Stefan in drugi Nikola Tesla. V vsej Avstro-Ogrski imamo Dopplerja in dva Slovana in na to smo lahko ponosni. | ||
| Boštjan Odar, arheolog | ||
| Za prepoznavnost so pomembne fascinantne zgodbe. Einsteina poznamo zaradi pričeske in ker je rad kazal jezik. Mogoče so naši znanstveniki preveč normalni in premalo 'odštekani', premalo podobni tistim, ki nastopajo na Kmetiji. | ||
| Jasna Kontner Salomon, znanstvena redakcija Dela | ||
Več kot 90 odstotkov ljudi ne pozna niti ene znanstvenice, kaže raziskava, za petino je znanost bolj moški poklic. Bešter: Nismo znanstvena, smo športna družba. Selektorja pozna skoraj vsak.
"Ti rezultati so skrb vzbujajoči," je dejal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Besede se nanašajo na raziskavo Znanost in Slovenci. Ta kaže, da znanost Slovenci slabo poznamo, da večina za znanost nima ambicij in da je najbolj znana slovenska znanstvenica klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Kar petina jo je sicer uvrstila v Evropski parlament, le tretjina pa je poznala njen poklic.
Najvidnejši slovenski znanstvenik je, sodeč po raziskavi, že pokojni fizik Jožef Stefan, po katerem je poimenovan tudi znanstveni inštitut. Raziskava pa je imela še nekaj presenetljivih rezultatov, so se strinjali udeleženci na okrogli mizi na predstavitvi raziskave.
Znanost zanimiva, a "prezahtevna" za večino
Ob tem, da je veliki večini (95 %) anketiranim znanost zelo zanimiva, navdihujoča in ima velik prispevek k napredku, kar 90 % ne pozna niti ene znanstvenice, tri četrtine pa niti enega znanstvenika. Poleg tega smo Slovenci precej neambiciozni - le 17 odstotkov jih je kdaj koli pomislilo, da bi postali znanstveniki. Večinski razlog je dojemanje, da je znanost prezahtevna za razumevanje.
V podobnih raziskavah po svetu so tujci pokazali večje zanimanje za znanost: 24-odstotno med Francozi, 29-odstotno med Nemci, 40-odstotno med Španci, 44 med Italijani. Na vrhu so Kitajci s 64 odstotki.
Da je znanost tako moški kot ženski poklic, je menilo tri četrtine anketiranih, za petino je ta poklic bolj moški. Da je to bolj ženski, pa ni menil nihče.
Lukšič: Pozornost zna biti zoprna
Znanstveniki in znanstvenice si po eni strani želijo, da njihovo delo in dosežki dobijo primerno pozornost javnosti, je zbrane uvodoma nagovoril šolski minister. Vendar pozornost prinese tudi zoprne posledice, saj je po njegovem mnenju znanost prostor novega, prostor premikanja mej, javno življenje pa v večji meri utrjevanje starega. "Tudi na drugih področjih, ko želijo ljudje priti v javnost, jo zna ta prav hitro razlasati," je izjavil. Zato so rezultati raziskave zanj sicer skrb vzbujajoči, po drugi strani pa ima znanost "svoj mir".
"Enakost bolj na papirju kot v realnosti"
Raziskava že šesto leto nastaja v okviru javno-zasebnega programa Za ženske v znanosti, ki ga izvajajo vladna Slovenska nacionalna komisija za Unesco, Slovenska znanstvena fundacija in družba L'Oreal Slovenija. Program vključuje štipendiranje mladih znanstvenic in nagrade za vidne znanstvene dosežke. Raziskava je reprezentativna ter kaže na to, da enakost med moškimi in ženskami obstaja bolj na papirju kot v realnosti, je zatrdila generalna sekretarka nacionalne komisije Marjutka Hafner.
Joganova: Gre za moško sebičnost
"Kar se je utrjevalo več tisoč let, se ne more spremeniti še s tako sijajnimi pravnimi akti," je k temu dodala sociologinja in profesorica na fakulteti za družbene vede Maca Jogan. Po njenem mnenju namreč stanje, da so ženske tudi v znanosti še vedno v bolj podrejenem položaju in da imajo precej manj možnosti doseganja vodilnih položajev, izhaja iz preteklosti.
Ženske v zgodovini niso bile udeležene pri proizvodnji znanja, v ta proces so se začele postopoma vključevati šele z odpiranjem univerz v zadnjem stoletju. Opozorila je, da so ženske nadpovprečno izobražene in so pri vpisovanju na fakultete učinkovitejše od moških. Osnovna težava po njenem mnenju ostaja pri tem, da so ženske tudi roditeljice in zato ne le fizično, temveč tudi psihično potiskane v to vlogo ter stran od znanosti.
"Že dvajset let trdim, na osnovi poznavanja slovenskega in tujega okolja, da gre za globoko prežetost s seksizmom. Tukaj gre za moško sebičnost ali androcentrizem," je dejala glede otežene poti žensk do vodilnih položajev.
Znanstvene "zvezde" pogosto izgubijo kredibilnost
"Vprašanje bi moralo biti, kdo je novi selektor slovenske reprezentance, pa bi bili izidi povsem drugačni," je dejala Marija Bešter Rogač z ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Med ljudmi so znani predvsem tisti znanstveniki, ki prejmejo Nobelovo nagrado, podobnih nagrad pa v znanosti ni veliko. Po drugi strani je v športu široka vrsta nagrad in medalj, zato imajo športniki pri promociji prednost, je dejala.
Še večja težava pa je nepripravljenost znanstvenikov, da grejo ven iz laboratorija in se izpostavijo, da stopijo na spolzka tla in pokažejo svoje delo. "Si toliko gotov v svoje delo, da ga prineseš v javnost? Zelo hitro te lahko raztrgajo," je pojasnila. Še več, v sami znanstveni srenji je pogost pojav, da njeni medijsko odmevnejši člani hitro zgubijo kredibilnost znotraj lastnih vrst.
"Premalo slovenskih znanstvenikov v učbenikih"
Čeprav več žensk diplomira, je njihov deležen na vidnih, vodstvenih položajih in na čelih raziskovalnih skupin precej manjši od moškega, je dejal Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije. Pot do prepoznavnosti je pot skozi medije, je nadaljeval in izpostavil primer Lučke Kajfež Bogataj, ki se ukvarja z dejavnostjo, ki se tiče našega vsakdana. Druga pot znanstvenikov do ljudi pa je skozi šolske učbenike, kjer po njegovem mnenju slovenski znanstveniki dobijo premalo pozornosti.
Je pa morda v zgodovini neko drugo dejstvo, ki je tudi pomembno, in sicer, da ime, ki mu pripisujejo neko odkritje ni nujno edina resnica pa tudi ne nujno čisto prava. Tako je denimo Nikola Tesla eksperimentiral v zavoženo smer s svojim prenosom energije na daljavo, pri čemer je asinhronski motor in patet izmeničnega toka čisto stranski produkt, prenos signala na daljavo pa si lasti Marconi, pa čeprav je videl idejo v Teslinem laboratoriju in je bil tudi Tesla tisti, ki je prvi uporabil radijske valove za prenos signala, sicer ne za govor ampak signal je signal in finta je vtis signala v nosilno frekvenco, kar se imenuje modulacija, kaj pa je pomen signala je pa čisto vseeno. No v tem pa je res, da mora biti človek, ki si je hotel prigrebsti zasluge za patent verjetno tudi agresiven, čeprav pa tudi v tem ženske čisto nič ne zaostajajo, le da tisto nasilje ne poteka preko pesti ampak bolj subtilno in mnogo bolj destruktivno, spletkarsko itd... Tako nikakor nebi mogel priznati nekih predpogojev izhajajočih iz spola.
Boštjan Odar, arheolog
Naj majčkeno pomagam, čeprav bi se v okviru Avstrije oz. AvstroOgrske še marsikaj našlo, je eden bistveno globlje teoretično postavljenih znanstvenikov z Dunaja nedvomno Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger (dvojna narava kvantnih delcev, valovna teorija delcev), pa Wolfgang Ernst Pauli (paulijevo pravilo), Ludwig Edward Boltzmann (boltzmanova plinska konstanta, Stefan-Boltzmannov zakon, enačba entropije), Victor Franz Hess (odkritje kozmičnih žarkov), Ernst Mach (Machovo število),...
Skratka izjava v članku je popolno tendenciozno natolcevanje.
Hhahaha, mater a sem zdej jaz kriv, da je večina znanstvenih dognanj dala moška populacija in, da je večina stvari dobrih in slabih dala moška populacija.
Pa l.p. femimožače!
Pa imam sedaj 3 ženske šefice pa tudi ena ni primerna.
Natančno tako. Zato smo dali 9 mio € iz šolskega prostora za znamenite Jankovićeve Stožice.
Sicer malo off topic....Verjetno si gledal predavanje Stevena Pinkerja o nasilju. Osebno mi je zelo zanimivo in povsem v nasprotju z mnenjem večine ljudi. Letos naj bi o tem izdal tudi novo knjigo prav o tej temi.
Ja, ampak če gledaš skozi zgodovino dolgoročen trend, je jasno, da se vedno bolj premikamo proti stanju, ko so vsi ljudje tretirani enakopravno in pravično - vsaj v teorijo oz. da se vsaj na začetku strinjamo, da si zaslužijo biti enakopravni. Že to je velik dosežek.
Torej ne gre za to, da bi bile te zgodovinske spremembe enkrat v eno drugič v drugo smer, ampak je očitno, kam se reči premkajo.
Ta seksistična in srednjeveška nabijanja tukaj pa so tako kontraproduktivna, da bi bilo pametneje, če nekateri ugasnete računalnike in greste spat. Jutri je nov DELOVNI dan, dragi znanstveniki.
Nimam nič proti ženskam, bom vesel, ko se bo vloga žensk v znanosti spremenila. Konec koncev se vse na svetu spreminja in tudi to se bo. Hočem samo povedati, da so vedno neke skupine, potisnjene na obrobje. V tem trenutku so kot taka skupina izpostavljene ženske v znanosti, v naslednjem bo neka druga skupina, na nekem drugem področju in tako naprej.
Glede na moje poznavanje zgodovine (sicer popolnoma amatersko) je to človeško, ker se vseskozi vzorec pojavlja, čeprav ni pa pravično.
Kakorkoli, borba je in borba bo. Danes za ženske, jutri za koga drugega.
lahko pa bi bilo in ni razloga, da enkrat ne bo.
Suženjstvo so primarno argumentirali z izrazom: "To je vedno bilo in vedno bo, skozi celotno zgodovino so skoraj vsa razvita ljudstva imela sužnje, zato se nima smisla proti temu boriti, ker je preveč zakoreninjeno in bo vedno ostalo".
Potem pa smo v cca 100 letih med 18.-19. stoletjem doživeli popoln preobrat in danes je uzakonjeno suženjstvo defakto izginilo iz planeta oz. je postalo eno izmed najhujših kriminalnih dejanj nasploh. Kje imaš daneš zagovornike suženjstva še? Katera država ima uzakonjeno prodajo ljudi? Te reči so porinjene v tako obskurnost, da je pravzaprav neverjetno, da se je družba v tako malem tako temeljno spremenila.
Če se je lahko to spremenilo, potem se bo tudi vloga žensk v znanosti lahko.
sej vem kaj hočeš povedati, tudi razumem te zadeve. Vedno je bilo in vedno bo tako, da v kolikor odstopaš od "normalne" družbe imaš veliko možnosti da končaš kot Bruni ali Hypatia (v katerikoli variaciji, ne nujno na grmadi).
V idealnem svetu bi upoštevali samo tvoje sposobnosti, ampak žal ni tako.
Po mojem mnenju se v vsaki populaciji ljudi (s tem mislim populacije po spolu, rasi, nacionalnosti,.....) skriva cca. enak delež genijev in norcev, poštenih in nepoštenih, lepih in grdih, ..... in seveda večina povprečnih, je pa spet po mojem mnenju ogromno odvisno od okolja, kako te posameznike sprejemajo oziroma zavračajo, v kolikšni meri so sposobni pogledati čez omejitve družbe in sprejemati izstopajoče posameznike.
Sam razlog, zakaj tak konec določenih ljudi (napačen spol, rasa, mnenje,...) niti ni tako pomemben, ker v vsakem primeru kaže odraz družbe, vsaka pa je malo drugačna.
Pri Hypatii je bil problem, če se je ženska preveč postavila pokonci, pri Brunu pa da je nasprotoval "edinemu pravilnemu" pojmovanju sveta takrat - v obeh primerih odstopanja od "normalne" družbe.
Kot poje Balašević - Princip je isti, sve su ostalo nianse.
niti nisem feminist v smislu, kot je ta termin danes uporabljen večinoma. Sem pa zagovornik enakopravnosti med spoloma in odstranjevanju diskriminacije iz družbe.
Zanimivo, da če človek zagovarja enakost, se ga potisne v en tabor, ki je (včasih danes) na kakem drugem ekstremu. Nekako tako, kot so zagovornike enakosti med rasama v ZDA označili za "nigger loverje" ali pa "prodajalce rase".
Moških so pobili med temi pogromi na čarovnice cca. 10x manj kot žensk. Očitno zato, ker so moški manj intelektualno nadarjeni za čarovništvo kot ženske...
dejstvo ni tako. Dejstvo je drugačno, če poznaš zgodovinske okoliščine. Hypatio so ubili kristjani, ker je izražala "vse kar je bilo narobe v Aleksandrijski družbi". Med tem do, da je bila ženska neporočena (groza), potem to, da je javno debatirala z moškimi (dvojna groza) in to, da je kritizirala poteze tamkajšnejga škofa Cirila (ki je kasneje jasno postal sveti mož za svoje zasluge).
bilo je kup drugih znanstvenikov takrat, ki jih niso požgali. Ni šlo toliko za gonjo proti znanosti, kot je šlo pri Brunu, ampak za gonjo proti ženski participaciji v družbi po principu: Kaj pa se glasi ta "cipa" sedaj, naj bo raje tiho.
25. oktober 2011 ob 21:09
Ampak dejansko so Hypatio ubili ker je jezikala, tako kot Bruni.
Če bi bila tiho tako ona, kot on, se ne bi izpostavljala in posledično ne bi bila ubita.
Res je seveda, da bi na ta načina razvoj znanosti pošteno šepal, ampak kar je res je res:)))
Zakaj se jih? Ker so moški fizično močnejši in v vseh tradicionalnih kulturah zmaga fizična moč nad pravičnostjo in etičnostjo in razumom. Kaj ti pri tem ni jasno?
A torej trdiš tudi, da so sužnji pač bili sužnji, ker so si zaslužili biti sužnji (ne samo črni sedaj, vsi sužnji od antike dalje). Ker jasno, če ne bi bilo primerno, da so sužnji, ne bi se pustili podrediti v tak položaj... Absurd.
A potem trdiš hkrati, da smo Slovenci in Slovani na splošno intelektualno inferiorni narod/ljudstvo, ker statistično gledano, zgodovinsko nimamo toliko temeljnih prispevkov v znanosti, četudi gledaš glede na populacijo, kot npr. Germanski narodi in ljudstva.
Samo poštej koliko znanstvenih prispevko so imeli germanski in koliko slovanski narodi, pa bomo videli, ali ti bo argument o golem številu prispevkov, brez upoštevanja zgodovinskih okoliščlin, še povšeči.
Gola intelektualna sposobnost je praktično irelevantna pri teh rečeh. Veliko bolj je pomembno ali ti družba DA MOŽNOST, da se udejstvuješ na nekem področju in ali imaš za to pogoje (svobodo, materialne dobrine, finančno sposobnost...)
anketa je res zavajajoča, ker človek dobi občutek, da imamo zgodovinsko gledano enako število slovenskih znanstvenic in znanstvenikov. Dejstvo pa je, da če odmislimo zadnjih 50 let znanosti, da ne bi komu delali krivice, potem nam od širši javnosti znanih slovenskih znanstvenih imen z res temeljnimi prispevki ostanejo praktično samo Štefan, Vega, Valvazor, Potočnik...
Žensk na tem seznamu ni, ker pač v teh obdobjih praktično ni bilo žensk v znanosti. Tako je, to je posledica zgodovine in tradicionalne diskriminacije žensk v družbi. Zgodovine nima misla potvarjati.
Smiselno pa se je spustiti v razloge ZAKAJ je bilo takrat tako malo žensk v znanosti. To bi bila pa dobra učna ura pri zgodovini in etiki...
Točno tako, ampak zakaj se pa jih? Če ni razlik med ženskami in moškimi danes, so pa vsekakor bile v zgodovini, to je edini razlog da so lahko moški prevladali. Sicer pa ne mislim, da je IQ žensk nižji, pravim samo da se manj zavzeto ukvarjajo z znanostjo, ker je njihova vloga v družini pomembnejša od moške.
ni nobenih kredibilnih znanstvenih dokazov, da so intelektualne zmogljivosti žensk ali moških na kakršen koli način drugačne. Obstajajo določene razlike v preferencah, a te niso tako ostre, kot bi si človek mislil glede na družbene vloge.
To bi se lahko zgodilo, ampak očitno se ni. Merska napaka grobih metod kot so IQ itd je nekajkrat večja kot kakršne koli izmerjene razlike med populacijo moških in žensk. Če se upošteva še razloge za razhajanja (večje povdarjanje intelektualnih dejanvnosti pri moških že od otroštva) potem so razlike, če sploh so, še toliko bolj razumljive.
Četudi pa bi potencialno obstajale določene razlike v sposobnosti moških in žensk v smislu znanstvenega udejstvovanja (za kar, kot rečeno ni trohlice dokazov), to nima smisla na tej točki povdarjati, saj je debata okoli diskriminacije žensk v znanosti.
Torej ne koliko so v povprečju sposobne, ampak to, ali se sposobnosti, ki jo imajo sploh lahko izkoristijo do maksimuma ali pa ženske družba in okolje okrni, da težje realizirajo svoje interese v znanosti kot moški.
Torej ne mešajte tem o tem, kaka je sposobnosti moških in žensk in teme o diskriminaciji žensk v znanosti. Prva od teg reči, četudi bi bilo res, da imajo ženske v povprečju manjšo sposobnost v znanosti, nima veze z drugo. Če se ženske želijo udejstvovati v znanosti bi morala družba to sprejeti z enakim odobravanjem kot če se s tem želi ukvarjati moški. Temu pa pod razno ni tako. Ženske se od malega sili v druge vloge, apriori. Ne glede na njihove interese.
testosteron je mogoče krivec za vojne (evolucijsko verjetno vpliva na agresijo).. a glede na zgodovino ( procent ubitih v populaciji, torej nasilne smrti), je bilo 20 stoletje eno manj krvavih (kljub obem svetovnim vojnam).. gledal sem pred časom neko predavanje na to temo nekega znanstvenika, a se ne spomnim ne predavanja ne imena le taga (je pa na you tubu)
Ja, to pa zato, ker so moški boljši znanstveniki. To je dejstvo pa naj se feministke na glavo postavijo. Moški so nasploh boljši v vseh poklicih. Ženske so izrazito družinski človek. Medtem ko so moški tisti, ki ženejo znanost naprej.
Giordano bruno je bil sežgan, ker je pač si upal trditi, da imamo v vesolju "več svetov" (planetov) in da so planeti okoli vsake zvezde "sonca". Ne ker je bil moški.
Hypatia je bila sežgana, ker je bila ženska, ki je "jezikala" nazaj v moški dominirani družbi. Ker se je upala postaviti zase kot ženska in ker se ni hotela poročiti in utihniti. Defakto je bila sežgana, ker je bila ženska, ki si je upala kaj povedati na znanstveno temo. Ni bila torej sežgana, ker je bila znanstvenica, ampak ker je bila ŽENSKa znanstvenica.
qote Thor
" V antični dobi je gotovo dober primer Hypatia (astronominja, matematičarka, filozofinja, zgodovinarka), ki je bila ubita bolj kot ne zato, ker si je upala zoperstaviti moški kulturi.
Giordano Bruno je bil tud sežgan na grmadi. Pa je bil moški znanstvenik ne ženska.
Aja glede antične dobe je pa tko, da je takrat krščanstvo izpodrinjalo politeizem ter so pobijal znanstvenike ter tud neznanstvenike, ki so jim stali na poti.
Tko, da je bolj slab argument hypatia (Egipt)
Intervju z Jocelyn Bell-Burnell
Povzetek:
Še kot doktorska študentka je odkrila pulzarje. Njen mentor je to odkritje zavrnil kot gotovo napako. Ampak ona je bila prepričana, da je nekaj na tem, zato je po neutrudnem delu in vztrajnosti na koncu koncev s podatki prepričala mentorja, da zadevi posveti čas. Iz tega je sledila objava članka o odkritju pulzarjev.
leta 1974 je bila Nobelova nagrada za to odkritje podeljena... njenemu mentorju.
aha, torej Aristofana, ki je živel v družbi, ki je odobravala suženjstvo, prodajo otrok, žensk itd za odpravo dolgov., si si vzel za referenco za odnose med spoloma. Da ne omenimo, da je bil dramatik - in pisal je povečini komedije.
si prepričan, da se morda človek ni DELAL NORCA iz takega mišljenja :D Že na internetu je včasih sarkazem težko prepoznati... kaj šele v grški komediji izpred 1500 let, ki je bila vmes 5x slabo prevedena :D
Dobesedno Ihan tega ne poveže v takem smislu, je pa že Aristofan veliko pred njim povezoval odnose med spoloma, seksualnost in vojne... mal si ga preberta...
LOOOOL Ja ženske so krive za vojne HHAHHA
Nisem bral Ihanove knjige, a če to res trdi in ti ne navajaš svoje interpretacije, je kratkomalo bedak.
Potrudite se za to da boste bolj prepoznavne. pa strinjam se z Ejnštajnom
Na žalost to ni dovolj. Obstaja nešteto primerov znanstvenic, ki so jih diskriminirali ali pa zapostavljali zaradi spola. Šele desetletja kasneje se je pokazalo, da so bili njihovi prispevki temeljni, ampak spregledani, ker so bile ženske.
Dalje je govor okoli tega, da ženske zgodovinsko niso toliko prispevale k znanosti kot moški in da zato niso toliko prepoznavne, na nivoju trditve, da črnci niso dobri znanstveniki ker je pred 20. stoletjem redkokateri kaj bistvenega prispeval. Hja, to že, samo razlog ni v barvi kože ampak v nečem drugem... enako kot tudi v primeru žensk.
Do nekje sredine 20. stoletja v večini držav ženske sploh niso smele volit (npr v Švici še do leta 1971!). Do istega obdobja je bila večina najboljših šol izkjučno za moške. Ženske niso smele biti predavateljice/profesorice na fakultetah itd.
A je sploh čudno potem, da je večina prispevkov bila z moške strani? Jaz bi rekel, da je dejstvo, da so ženske naredila bistvene prispevke k znanosti kljub tej diskriminaciji dokaz o tem, da so lahko ženske ravno tako sposobne v znanosti kot moški.
Dva primera zapostavljenosti zaradi spola pa so npr.: (pustimo Marie Curie, ki jo vsi poznamo):
- Henrietta Leavitt, ki je našla način za merjene razdalj do drugih galaksij in bistveno pripomogla k dokazu o tem, da dejansko obstajajo še druga t.i. "otoška vesolja" (to, čemur danes pravimo druge galaksije). Za to ni za časa življenja dobila nobeno priznanje ali nagrado. Eno leto po njeni smrti se je nekdo iz Nobelovega odbora spomnil, da si zasližu nagrado... a nobelove pač ne moreš podeliti posthumno. Najeta je bila na fakulteti zgolj za "računarko", ker jasno ženske niso dosti pametne, da bi lahko same "znanstvovale". Dobre pa so namesto kalkulatorjev...
- V antični dobi je gotovo dober primer Hypatia (astronominja, matematičarka, filozofinja, zgodovinarka), ki je bila ubita bolj kot ne zato, ker si je upala zoperstaviti moški kulturi.
Danes jasno žensk nihče ne pobija, če izrazijo mnenje (vsaj na zahodu) oz. se načeloma tudi ne pozablja na ženske, ko pride čas za Nobelove. Še vedno pa obstaja ena druga, bolj subtilna diskriminacija, ki izvira iz naše kulture in vzgoje. Ta diskriminacija ima za posledico, da se manj žensk poda v tehnične poklice in znanstvene panoge, kot bi se jih drugače. Punce pač ne vzgajamo v luči tega, da je "ok" zanje, če želijo biti bolj tehnične, zvedave in znanstveno orientirane. To puščamo za fante. Punčke pa se usmerja oz. tlači v druge vloge. To počnejo starši z izbiro igračk, risanke in filmi s specifičnim prikazom žensk in punčk ter ostala družba s socialnim pritiskom na punce, ki si želijo še kaj drugega kot česati lase, nositi lepe oblekce in pač biti "ženstvene" - kar je vse ok za ženske, ampak nič ni pa narobe, če si bi katera poleg tega želela še kaj drugega. Slednje pa je pogosto prikazano kot "neprimerno" za punce oz. nefeminilno.
Karikatura za ponazoritev
Daj pojdi na FMF kakšno predavanje pogledat, pa boš videla, kako je. Bolj odštekanih ljudi na svetu ni!
Ne beri, cesar ne razumes. Zaradi taksnega nerazumevanja in zavajanj pa res prihaja do konfliktov ...
Alojz Ihan v svoji knjigi Hvalnica rešnjemu telesu lepo razloži, da je bistvo odnosov med žensko in moškim v testosteronu, kar pomeni, da če moški ne bo potešen, ker ženska želi biti enaka moškemu in sili v ospredje ter zanj nima časa, bomo priča širšemu spopadu nacij, ker moški mora sprostiti svojo slo. Če jo ne sprostiti more z žensko, bo napadel svojega soseda, državo ipd... vse to se deloma manifestira že danes...
Poleg tega pa sem že slišal za Marie Courie. V glasbi pa sem že slišal za Mozarta, Beethovna, Straussa, Chopena, Rahmaninova, ..., aja, skoraj bi pozabil na Plestenjaka. Aja, on pa ni ženskega spola ?
Ja šur, posiljevanje z "enakostjo". Zakaj bi ženska kopala jarke in za to porabila 5x več čas in energije kot moški? In zakaj bi moški s svojimi pestmi drkljal šivanko in na koncu ustvaril skrpucalo?
So pač opravila kjer ženska ne more bit boljša od moškega in obratno. Privarčevan čas ki ga prinese specializacija, naj moški&ženska posvetita eden drugemu, raje kot da se matrata na področjih kjer nista konkurenčna.
Velik procent prebivalcev EU je že obiskovalo katero od fakultet, kjer so zaposlene tudi znanstvenice, tako je trditev ovržena.
To je stvar posameznika, ne potrebujemo raznih filozofov vladarjev, ki nam bodo predpisali kaj moremo vedeti.
Ma ka nismo še v oktobru......nekdo mi krade dneve!!!!
Znanstveniki prosim za razlago
poleg tega znanost vedno beži pred "očmi" javnosti, del po svoji krivdi del pa je krivda medijev, ker jim neko "povprečno" odkritje ne bo prineslo obledov kot kaka senzacionalna novica
Ko sem jaz delal kot študent v gostinstvu, so imele ženske predstavnice večjo urno postavko, ker so one privabile več ljudi za šank kot jaz; to je bila obrazložitev lastnika in ne samo enega!
Istočasno smo morali pa moški nositi velike runde in polniti hladilnike, ker je to težko za ženske, so same tako rekle, vendar so vseeno bolje plačane....
Torej, bi lahko naredili tudi anketo, koliko kelnarc kdo pozna pa koliko kelnarjev...
Ta bi bila tudi grozna anketa....
Pa lep pozdrav!
Učiteljica vpraša otroke, če poznajo kako znanstvenico. Tišina.
"Pa kako ne poznate nobene znanstvenice?? Kaj niste še slišali za npr. Marie Curie?"
Tamali v smeh: "Haha, izgovori se Mariah Carey!!"
Res prava firma zraven, iz panoge ki živi na račun dogme, da je ženska zgolj seksualni objekt.
@idris: ja, vse kar si napisal-a, je povsem res.. sploh pa to ni zapravljanje ampak investiranje. Ko država naklada o presežni vrednosti in ekonomskem napredku se nikoli debata ne obrne v podhranjenost naše znanosti.. pa edino tu lahko država dejansko spreminja prihodnost gospodarstva na bolje.
Naslednja raziskava bi se lahko lotila ugotavljanja nivoja razumevanja in funkcionalne pismenosti komentatorjev na tem portalu.
Ta tema, ki so jo sedaj odprli, je povsem potrebna, sicer nas bo čas povozil. Medtem, ko druge države vlagajo v razvoj znanosti in tehnologije čedalje več sredstev, saj se zavedajo, da brez njiju ni boljšega gospodarskega, družbenega stanja in ugodnejšega okolja za življenje posameznikov in družbe. Da, vlagati veliko več v znanost, kot se sedaj, konkurenca je premočna. Takšni komentarji so povsem nerazumni.
Škoda, da tako razmišlja tako veliko državljank in državljanov. To ni velik potrošnik denarja, ampak shiran bolnik, ki nujno rabi sredstva, da sploh preživi. Že dejstvo, da nismo uspeli z nobenim projektom v evropskem okvirnem programu 2007-2012, pove vse. Medtem pa se naši južni sosedje Hrvati rinejo vsepovsod naprej, kjer je le možno. Celo tako daleč so, da so partnerji v več NASA-inih in ESA-inih astronomskih projektih, pri LSST bodo celo vodili del projekta. Kaj pa mi?
Zaradi ljudi s tako zavestjo nismo nič. Škoda, da izgubljam besede v komentiranju takih komentarjev kot je zgornji.
še eno tako, pa te bom s svojo joško klofnila, z drugo joško pa pozdravila!:)