Ocena novice: Vaša ocena:

Ocena 4,6 od 10 glasov Ocenite to novico!

Poplave v Sloveniji nastanejo hitro in silovito. Foto: Anton Kolar

Na agenciji za okolje - kljub izdanim opozorilom - niso predvideli tako obilnih padavin. Foto: RTV SLO

Sorodne novice

19. september 2007

Prve ocene škode torkovega neurja

19. september 2007

Ujma terjala šest smrtnih žrtev

Dodaj v

Digg Facebook Del.icio.us Reddit Blog

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Slovenija zaradi svoje geografske lege in oblike površja sodi med poplavno bolj ogrožena območja.

Kot so za MMC še sporočili z Agencije RS za okolje, je poplavna ogroženost Slovenije podobna kot v sosednjih deželah, denimo v Avstriji, Italiji in Švici. Na teh območjih gre večinoma za hudourniški tip poplav, ki nastane zelo hitro, traja manj časa, a je silovit. Pri nas tako lahko poplava nastane že v eni uri. Povsem drugače nastanejo poplave na ravninskih območjih, kakršni sta Anglja in Madžarska, saj ta območja zalije počasneje, pod vodo pa ostanejo dlje.

Kot so nam še sporočili z Agencije za okolje, v prihodnjih dneh ne pričakujemo hujših padavin, zato pa se bodo te spet začele po 26. 9.

Ogroženost je mogoče predvideti
Direktor Geološkega zavoda Marko Komac pa nam je sporočil, da je pri gradnji hiš z ustreznimi študijami mogoče vnaprej predvideti najbolj poplavno ogrožena območja. Podobno velja glede plazov, saj so na številnih območjih pri nas kamnine ugodne za nastanek plazov.

Pojavljanje plazov je vezano na povzročitelje, to je dejavnike, ki skozi daljše časovno obdobje določajo razmere za nastanek plazu. Mednje sodijo lastnosti kamnin, naklon, ukrivljenost in orientacija terena, nadmorska višina lokacije, oddaljenost od geoloških mej, strukturnih elementov in površinskih tokov, dolžina toka površinske vode ter tip rabe tal.

"Glavna območja pojavljanja plazov v Sloveniji so vezana na pojavljanje za nastanek plazov ugodnih kamnin. Taka območja so območja fliša na Primorskem, klastitov v Škofjeloško-Cerkljansko-Idrijskem hribovju, klastitov v Posavskih gubah in naprej proti vzhodu klastitov na Kozjanskem, v Halozah, v pasu med Rogaško Slatino in Ravnami na Koroškem, v Slovenskih goricah ter metamorfnih kamninah Kozjaka in delov Pohorja," je razložil Komac.

Količina padavin presenetila vremenoslovce
Sicer pa je bilo torkovo neurje tako silovito, da takšnega razdejanja ne pomnijo niti najstarejši prebivalci najbolj prizadetih območij. Količina padavin je presenetila tudi vremenoslovce. Janez Markošek z Agencije za okolje Republike Slovenije je pojasnil, da so dan prej sicer izdali opozorilo o možnostih močnih padavin v zahodni Sloveniji, a so količino padavin podcenili.

Markošek je dodal, da so tako močni nalivi nastali zaradi močnega jugozahodnika, s katerim je pritekal topel zrak, in tudi zaradi nestabilnega ozračja, v takšnih razmerah pa nastanejo močne nevihte. Nevihte so vremenoslovci sicer napovedali, težava pa je nastala v napovedi kraja in časa trajanja teh pojavov, kar je tudi z opremo, ki jo imajo na voljo danes, težje izboljšati.