Od leta 2010 je slovensko državljanstvo dobilo 43 ljudi s priznanim statusom begunca. Foto: BoBo
Od leta 2010 je slovensko državljanstvo dobilo 43 ljudi s priznanim statusom begunca. Foto: BoBo
Anthony Randolph
Anthony Randolph je prvi tujec, ki je dobil slovensko državljanstvo, čeprav ni nikoli prebival v Sloveniji. Foto: Reuters

Najbrž ni veliko posameznikov, še posebej tujcev, zaradi katerih so bili v sicer kratki zgodovini samostojne Slovenije spremenjeni zakoni. Eden med njimi je slovenski košarkarski reprezentant Anthony Randolph. Bil je glavni povod za spremembe nekaterih členov zakona o državljanstvu, ki so se zgodile letos poleti tik pred parlamentarnimi počitnicami.

Randolph po prej veljavni zakonodaji slovenskega državljanstva ne bi mogel dobiti, ker je le ta predvideval, da mora prosilec za državljanstvo na podlagi izredne naturalizacije, torej da počne nekaj, kar naj bi koristilo državi, v Sloveniji prebivati vsaj eno leto in ima status tujca.

Skupina koalicijskih poslancev s prvopodpisanim poslancem DeSUS-a in komentatorjem košarkarskih prenosov na evropskem prvenstvu Petrom Vilfanom (DeSUS) je ob sprejemanju zakonske novele dejala, da bodo z brisanjem zakonskih ovir številnim vrhunskim športnikom, znanstvenikom in drugim, ki so se izkazali z izjemnimi dosežki in bi lahko pripomogli k razvoju in ugledu države, olajšali podelitev državljanstva.

"Razmere v športu so se v zadnjih letih bistveno spremenile, kajti v slovenskih klubih že zelo dolgo ni tujih igralcev vrhunskega mednarodnega kova. Le redka moštva namreč nastopajo v elitnih evropskih tekmovanjih, predvsem pa nimajo denarja, da bi si lahko omislila kakovostne vrhunske okrepitve. Zato niti ne morejo pridobiti izjemnih posameznikov za slovensko reprezentanco, ki bi izpolnjevali vse pogoje iz zdajšnjega 13. člena. Seveda pa to ne pomeni, da bi za slovensko reprezentanco posameznih športnih disciplin igralo veliko naturaliziranih igralcev. Pravila so tu zelo jasna. Koliko naturaliziranih športnikov lahko igra za reprezentance, določajo pravilniki mednarodnih športnih zvez, ki se med seboj sicer razlikujejo, so pa večinsko, z redkimi izjemami, zelo restriktivni. Pri košarki recimo lahko za posamezno reprezentanco na velikih tekmovanjih igra en sam naturaliziran igralec," je sredi julija poslancem DZ-ja nujnost zakonskih sprememb razlagal Vilfan.

Janja Sluga iz največje parlamentarne stranke pa je ob tem pojasnila, "da se s predlagano dopolnitvijo zakona število sprejetih v državljanstvo Republike Slovenije z izredno naturalizacijo ne bo bistveno povečalo". "S predlagano dopolnitvijo pa bo tudi onemogočena vsakršna zloraba instituta izredne naturalizacije, saj bosta morala tako resorni organ, torej ministrstvo, kot tudi vlada na koncu v vsakem konkretnem primeru še vedno utemeljiti nacionalni oziroma državni interes," je dejala.

Košarkarski navdušenci so glede na trenutne predstave slovenskih košarkarjev in prispevek Randolpha k prvi medalji Sloveniji na velikih košarkarskih tekmovanjih najbrž zelo zadovoljni, da so mu ekspresno podelili slovensko državljanstvo. Dobil ga je namreč že mesec dni po sprejetju zakonske novele.

Slovenija ni preveč radodarna z državljanstvi
Slovenija sicer ne velja za državo, ki je zelo radodarna, kar zadeva državljanstva, še posebej če zanj zaprosijo tujci po t. i. redni naturalizaciji. Slovensko državljanstvo namreč lahko na ta način pridobijo tujci, ki najmanj 10 let živijo v Sloveniji ali so poročeni s slovenskim državljanom, če so v Sloveniji obiskovali in uspešno končali najmanj visokošolski študij, če so begunci ali pa od rojstva živijo v Sloveniji.

Ob tem morajo izpolnjevati tudi nekatere druge pogoje. Tako morajo uspešno opraviti izpit iz znanja slovenščine na osnovni ravni. Hkrati pa se morajo tudi odpovedati svojemu prejšnjemu državljanstvu. To sicer ne velja za izredno naturalizirane športnike in druge pomembne osebe, ki so jim podelili slovensko državljanstvo.

Izogibanje dvojnemu državljanstvu
Slovenija novim državljanom dopušča dvojno državljanstvo le v določenih situacijah, in sicer če tujec dokaže, da njegova država "ne daje odpusta ali da prostovoljno pridobitev tujega državljanstva šteje za nelojalno dejanje, ki je sankcionirano v njenih predpisih". Ali pa če obstaja načelo vzajemnosti med državami, ki dopuščajo medsebojno dvojno državljanstvo.

"Večina držav članic EU-ja dopušča dvojno državljanstvo, po nam dostopnih podatkih pa enojno državljanstvo določajo Litva, Hrvaška, Nizozemska, Avstrija, Estonija, Bolgarija in Španija, zato z navedenimi državami ne obstaja načelo vzajemnosti, s preostalimi državami članicami EU-ja pa načelo vzajemnosti obstaja," pojasnjujejo na MNZ-ju.

Prav zaradi zahtev drugih držav, ki ne dopuščajo dvojnega državljanstva, se vsako leto, vsaj glede na podatke MNZ-ja, nekaj deset slovenskih državljanov odloči za zahtevo po odpustu iz državljanstva. Toda če se pozneje premislijo, lahko znova pridobijo slovensko državljanstvo, le dokazati morajo, da v Sloveniji prebivajo najmanj pol leta in imajo urejen status tujca.

Slovensko državljanstvo vsako leto po redni naturalizaciji prejme od 1.100 do 1.300 tujcev. Po izredni naturalizaciji pa je denimo na začetku desetletje državljanstvo dobilo več kot 550 ljudi, lani pa le še 163. Sicer pa največje število izrednih naturalizacij nanaša na korist države iz nacionalnih razlogov. V to kategorijo sodijo slovenski izseljenci in njihovi potomci.

Lani je tako na podlagi izredne naturalizacije državljanstvo zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih in drugih razlogov dobilo 35 ljudi, kar je zgolj 2,4 odstotka vseh podeljenih državljanstev. Največji delež novih podeljenih državljanstev pa gre seveda na račun novorojenčkov.